Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izhodišča in namen raziskave: Bolnikova varnost je postala glavna skrb izvajalcev in kreatorjev zdravstvenega sistema, saj se v Evropi varnostni zapleti zgodijo pri 8 % do 12 % vseh sprejetih bolnikov v bolnišnice. Metode: Razvili smo slovenski vprašalnik odnosa do varnosti v operacijskih dvoranah in na istem vzorcu zaposlenih v operacijskih dvoranah v sedmih od deset slovenskih regionalnih bolnišnicah ugotavljali vpliv poklicne skupine in izkušenj na odnos do varnosti. Nadaljevali smo s kvalitativno raziskavo, kjer smo pri predstavnikih poklicnih skupin, ki delajo v operacijskih dvoranah, ugotavljali odnos do incidentne situacije. Na koncu pa preverili, kako se upoštevajo priporočila za uporabo preventivne antibiotične zaščite. Rezultati: Slovenska verzija vprašalnika odnosa do varnosti v operacijski dvorani vsebuje 28 vprašanj in izkazuje primerne kriterije veljavnosti in zanesljivosti. Pri reševanju incidentov ne pride do pomoči med različnimi profili zaposlenih v operacijski dvorani. Vsi elementi perioperativne antibiotične zaščite so bili pravilno upoštevani pri 82 % bolnikov. Zaključek: Slovenski vprašalnik o varnostni kulturi v operacijskih dvoranah je dober merilni instrument, in se lahko uporablja tako pri opredelitvi potencialno nevarnih področij za varnost bolnikov kakor za merjenje učinka ukrepov za povečanje kulture varnosti.
Ključne besede: kultura varnosti, vprašalnik, raziskava mešanega tipa, perioperativna antibiotična zaščita
Objavljeno v DKUM: 18.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,55 MB)

Ključne besede: intraabdominal sepsis, surgery, negative wound pressure therapy, interleukin-6, interleukin-10
Objavljeno v DKUM: 16.02.2023; Ogledov: 573; Prenosov: 60
Celotno besedilo (179,64 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

Opis: Izhodišča: Cilj raziskave je pripraviti homogene kulture endotelnih celic (EC), izoliranih iz človeške arterije mamarije interne (AMI), dobljene med srčno obvodno operacijo, in jih vzdrževati v dolgoročnih kulturah. Na ta način bi skušali ugotovili pogoje, pri katerih bi lahko v nadaljnjem delu s celičnimi kulturami prišli do zadostnega števila avtolognih arterijskih EC celic za uporabo pri populaciji, ki jo kardiovaskularne bolezni najbolj prizadenejo. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 7 moških, starih 52-76 let, z diagnosticirano ishemično srčno boleznijo. Pri vseh je bila opravljena obvodna operacija. Iz žilnih vzorcev, ki smo jih pridobili med operacijo, smo osamili celice na dva načina: s proteolitično razgradnjo tkiva in situ ali pa s proteolitično razgradnjo iz predhodno razkosanih žilnih preparatov. Spremljali smo morfologijo in kinetiko rasti EC v 3 tedne starih kulturah. Celično specifičnost smo dokazali z imunohistokemičnim določanjem von Willebrandovega faktorja. Rezultati: Rast celic je bila prisotna le v kulturah, ki smo jih pripravili s prvo metodo. Celice so kazale tipične morfološke značilnosti EC in izražale von Willebrandov faktor. Največje število celic v kolonijah (v povprečju 11, maksimalno pa 51) so kulture dosegle v 6 dneh. Podvojitven čas celic je bil 82+-43 ur. Zaključki: Z raziskavo smo pokazali, da je predstavljena metoda osamitve EC iz majhnega vzorca AMI primerna za pridobivanje vitalnih celic. Metoda je selektivna EC in omogoča njihovo rast v dolgoročnih kulturah. Končno število celic v kolonijah je za zdaj premajhno za uporabo v tkivnem inženirstvu, vendar bi se z optimizacijo metode v prihodnjih raziskavah lahko bolj približali temu cilju.
Ključne besede: endotelne celice, celične kulture, arterija mamarija interna, tkivno inženirstvo
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2713; Prenosov: 81
Celotno besedilo (180,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Purpose: The incidence of abdominal stab wounds (ASWs) is high in some regions of the world. In general, the dilemma of the workup of these patients remains unsolved. We analyzed the epidemiological and demographical characteristics, and presented the strategy of the workup of patients with ASWs. Our results were compared with those from the literature. Methods: In this retrospective study we reviewed the records of all patients with ASWs treated between 1997 and 2007 at University Medical Center - Maribor (Maribor, Slovenia). In patients with circulatory instability and in those with signs of peritoneal irritation, explorative laparotomy was done immediately. The indication for laparotomy was also given in all asymptomatic patients with penetration across the peritoneum as evidenced by exploration of ASWs. Results: Fifty-six patients with ASWs were treated in our institution; 51 had a single stab wound and were asymptomatic on hospital admission. There were 23 explorative laparotomies for ASWs, the mean number being 2 per year (range, 0-4 per year). The liver and small intestine were the most often injured. Perioperative complications occurred in 13% of 23 stabbed patients. Late morbidity (after hospital discharge) was 26%. No patient from the present study died as a result of ASWs or perioperative complications. Conclusion: The incidence of ASWs in our part of the country is much lower than in many other urban regions in the world. The selective conservative approach to ASWs is advantageous and this is reflected in a lower number of unnecessary laparotomies. An experienced surgical team, continuous access to imaging systems and invasive procedures, and the possibility of immediate surgical intervention are necessary for this approach. If these conditions are not fulfilled, then the traditional approach- laparotomy - may be safer if there is evidence of a penetrating abdominal stab wound.
Ključne besede: vbodne rane trebuha, laparotomija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1641; Prenosov: 51
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!