| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Kakovost življenja bolnikov s starostno degeneracijo makule
Nina Bezjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Starostna degeneracija makule (SDM) je pogosta bolezen, ki postopoma uničuje centralni vid in je eden od vodilnih vzrokov za slabovidnost in slepoto v svetu. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako vlažna SDM vpliva na vsakodnevno življenje in kako vplivajo redni pregledi ter zdravljenje z intravitrealno aplikacijo zaviralca rastnih dejavnikov za žilni endotel (anti-VEGF) na kakovost življenja teh bolnikov. Raziskovalne metode: V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika s 24 vprašanji. Anketirali smo 100 bolnikov z vlažno SDM, in sicer 50 z enostransko in 50 z obojestransko okvaro vida, ki se zdravijo ambulantno v enem izmed univerzitetnih kliničnih centrov Slovenije. Rezultati: 54 % bolnikov živi s partnerjem, 27 % pa samostojno. 19 % je zaradi težav z vidom odvisnih od pomoči drugih v vsakdanjem življenju. 36 % bolnikov potrebuje pomoč pri branju, 56 % ne more voziti avta, 18 % se ne znajde v nepoznanem okolju. Več težav v vsakdanjem življenju imajo bolniki z obojestransko okvaro vida. Pogosti pregledi in zdravljenje bolnikom ne predstavljajo večje obremenitve. Kar 73 % anketiranih čuti strah pred popolno izgubo vida, kljub temu, da 58 % opaža stabilizacijo vida s pomočjo anti-VEGF terapije. Diskusija in zaključek: Kljub slabši vidni funkciji in težavah bolniki s SDM v večji meri ohranjajo samostojnost v vsakdanjem življenju. Nuditi jim moramo potrebno pomoč in podporo saj jim s tem omogočamo boljšo kakovost življenja. Pomembo je, da se bolniki zavedajo pomena pregledov in zdravljenja, saj s tem ohranjamo njihov vid in posledično boljšo kakovost življenja.
Ključne besede: strukturiran vprašalnik, vlažna SDM, enostranska SDM, obojestranska SDM, zdravljenje SDM, anti-VEGF
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 187; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (502,86 KB)

3.
The outcome of cataract surgery in eyes with end-stage glaucoma
Tomaž Gračner, Dušica Pahor, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen: Ovrednotiti rezultate operacije sive mrene na očeh z glavkomom v zadnjem stadiju. Metode: V to prospektivno klinično raziskavo je bilo vključeno 18 oči osemnajstih bolnikov z glavkomom v zadnjem stadiju, pri katerih je bila narejena fakoemulzifikacija z vstavitvijo mehke intraokularne leče (PHACO IOL). Očesni pritisk (IOP) je bil izmerjen pred posegom in nato 1 teden, 1 mesec ter 3, 6 in 12 mesecev po PHACO IOL. Ovrednoteni so bili najboljša korigirana vidna ostrina (BCVA), število protiglavkomskih zdravil ter vidno polje pred PHACO IOL in na koncu časa opazovanja. Rezultati: Pri vseh očeh je bil čas sledenja po PHACO IOL 12 mesecev. Povprečni IOP pred kirurškim posegom je bil 13,5 mmHg (SD 2,6). V celotnem času sledenja ni bilo razlike med povprečnim IOP pred in po kirurškem posegu (P > 0,05). Povprečna BCVA pred PHACO IOL je bila 0,65 (SD0,3) logMAR, ki se je izboljšala na povprečno 0,19 (SD 0,1) logMAR ob koncu časa sledenja po kirurškem posegu (P < 0,0001). Povprečno število protiglavkomskih zdravil pred PHACO IOL je bilo 1,8 (SD 1,4) in 2,0 (SD 1,3) ob koncu časa sledenja po kirurškem posegu (P = 0,104). Pred PHACO IOL je bila pri 7 očeh povprečna vrednost povprečne deviacije na avtomatski perimetriji 23,57 dB (SD 3,9) in 22,87 dB (SD 4,1) ob koncu časa sledenja po kirurškem posegu (P = 0,105). Pred PHACO IOL je bil pri 11 očeh povprečen otok vidnega polja na Goldmannovi perimetriji 17,0° (SD 7,2) in 20,4° (SD 9,0) ob koncu časa sledenja po kirurškem posegu (P = 0,033). Zaključek: PHACO IOL na očeh z glavkomom v zadnjem stadiju je rezultirala v značilnem izboljšanju BCVA ob stabilnem IOP brez poslabšanja vidnega polja.
Ključne besede: glavkom, izid zdravljenja, oftalmološki kirurški postopki, siva mrena, zadnji stadij
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 900; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Comparative study of the efficacy of selective laser trabeculoplasty for pseudoexfoliation glaucoma and primary open-angle glaucoma
Tomaž Gračner, Bojan Gračner, Dušica Pahor, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Background. To compare the efficacy of selective laser trabeculoplasty (SLT) as treatment of pseudoexfoliation glaucoma (PG) and primary open-angle glaucoma (POAG) in a prospective clinical study. Methods. Ten eyes of 10 patients suffering from uncontrolled PG (PG group) and 10 eyes of 10 patients with uncontrolled POAG (POAG group) were treated with a frequency-doubled, Q-switched NdČYAG laser (532 nm). The baseline characteristics were similar inboth groups. The intraocular pressure (IOP) was measured before the treatment and 1day, 1 week, 1 month and 3, 6, 9, 12, 15, 18, 24, 30, and 36 months after the treatment. Success was defined as an IOP lowering, exceeding 20% of pretreatment IOP. Any modification of hypotensive medication led to exclude the eye from the study. Statistical analysis comparing the two groups was carried out using the independent-sample t test for continuous variables and the Log-Rank test for survival analysis. All tests were conducted considering p< 0.05 as significant. Results. The mean follow-up time was 22.8 months (SD 12.5) for the PG group and 24.3 months (SD 10.8) for the POAG group(n. s.). No significant difference was found between the two groups for mean pretreatment IOP (23.6 mm Hg šSD 5.7đ in the PG group vs. 22.8 mm Hg šSD 2.4đ in the POAG group) and for mean IOPs during the whole follow-up period. At all follow-up visits, the mean IOP reductions were smaller in the PG group than in the POAG group (7.0 mm Hg šSD 3.3đ vs. 7.7 mm Hg šSD 2.0đ at 24 months). However such difference was statistically signifficant only at 36 months (4.7 mm Hg šSD 1.1đ vs. 8.3 mm Hg šSD 1.5đ). At all follow-up visits, the mean percent IOP reduction was smaller in the PG group than in the POAG group (27.6% šSD 7.1đ vs. 32.1% šSD 7.1đ at 24 months). Furthermore, such a difference was statistically significant at 9, 12, and 36 months (21.8% šSD 1.6đ vs. 34.1% šSD 4.7đ). According to the Kaplan-Meier survival analysis, the36-month success rate was 47% in the PG group and 59% in the POAG group, but the differences between the two groups were nonsignificant (p> 0.05). Conclusions. SLT is an effective procedure for lowering IOP, although within 3years there has been a substantial failure rate in both PG and POAG eyes, andthe success seems to decline faster in PG eyes.
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 587; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Vrste, vzroki in oskrba poškodb vek
Mateja Naji, Tomaž Gračner, Bojan Gračner, Dušica Pahor, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča. Poškodba vek je pogost vzrok za pregled pri očesnem zdravniku, vendar v novejši literaturi najdemo le malo takšnih epidemioloških raziskav. Namen naše raziskave je bila analiza poškodb vek glede mehanizma nastanka poškodbe, pregled vzrokov za nastanek poškodb in načinov oskrbe. Metode. V retrospektivno raziskavo smo vključili vse poškodovance s poškodbami vek, ki so bile kirurško oskrbljene na Oddelku za očesne bolezni Splošne bolnišnice Maribor v letih 2000 in 2001. Poškodbe smo razdelili na lažje, ki so bile ambulantno oskrbljene, in težje, ki so zahtevale bolnišnično oskrbo. Glede na mehanizem nastanka smo poškodbe vek razdelili na tope, ostre in kombinirane; glede na prizadeto veko na poškodbe zgornje, spodnje in obeh vek hkrati. Pregledali smo najpogostejše vzroke za poškodbe vek in spremljajoče poškodbe ter različne načine za oskrbo poškodb vek. Rezultati. Med 295 poškodovanci je bilo 239 moških (81%) in 56 žensk (19%). 27 poškodovancev (9%) je imelo težje poškodbe vek in so bili sprejeti na oddelek, 268 poškodovancev (91%) je imelo lažje poškodbe vek, ki so bile ambulantno oskrbljene. Pri 195 poškodovancih (66%) je šlo za topo poškodbo, pri 40 za ostro poškodbo (14%), pri 60 poškodovancih (20%) pa je šlo za kombinirano poškodbo vek. Najpogostejši vzrok poškodb vek so bili padci v 89 primerih (30%), sledijo poškodbe po tretji osebi v 85 primerih (29%). Pri 215 poškodovancih (73%) je bila poškodovana zgornja veka, pri 46 poškodovancih (16%) spodnja, pri 34 poškodovancih (11%) pa obe veki hkrati. Med spremljajočimi poškodbami so prevladovale poškodbe zrkla pri 138 poškodovancih (47%) in poškodbe obraza pri 17 poškodovancih (6%). Pri 251 poškodovancih (85%) smo namestili le šive kože, pri 6 poškodovancih (2%) smo namestili šive kože in podkožja, rob veke je bil oskrbljen v 33 primerih (11%), solzni kanalček pa v 5 primerih (2%). Zaključki. V naši raziskavi smo ugotovili, da so se poškodbe vek pogosteje pojavljale pri moških, večinoma je šlo za tope poškodbe, najpogostejši vzrok so bili padci. Večinoma je šlo za lažje poškodbe, ki so bile ambulantno oskrbljene, le v 9% je šlo za težje poškodbe, ki so zahtevale bolnišnično oskrbo. Pri skoraj polovici poškodovancev je bilo poškodovano tudi zrklo. Zato smo mnenja, da je pri poškodbah vek, zaradi velike raznolikosti in velikega števila spremljajočih poškodb nujen pregled pri očesnem zdravniku in ustrezna oftalmološka oskrba.
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 565; Prenosov: 14
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici