| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Statistične metode z računalnikom za pedagoge
Tomaž Bratina, 2021

Opis: Publikacija je namenjena predstavitvi lastnosti, pomena in uporabe statističnih metod v pedagoškem raziskovanju. Vsaka statistična metoda je predstavljena s krajšo teoretično razlago in videoposnetkom, ki vsebuje razlago postopkov potrebnih za izvedbo statistične obdelave podatkov z izbrano statistično metodo v programu SPSS ter interpretacijo izidov obdelave. Izid obelave je uporabniku na voljo kot datoteka izvornega izpisa iz programa SPSS in kot univerzalna besedilna datoteka. Publikacija omogoča shranjevanje datotek izpisov in datotek podatkov, ki so bili uporabljeni v razlagah in s tem kasnejšo samostojno izvedbo istih statističnih obdelav.
Ključne besede: statistika, SPSS, statistične metode, metodologija, pedagoško raziskovanje
Objavljeno: 18.05.2021; Ogledov: 101; Prenosov: 23
URL Povezava na datoteko

2.
IKT v šoli in doma
Maruša Duh, 2020, magistrsko delo

Opis: Novodobne tehnologije in mediji se kažejo v vseh sferah našega življenja. Dostopnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) je postala norma, ki nakazuje napredek in razvitost določene družbe. IKT se je iz domačega udobja preselila tudi v šolski prostor. V šoli ima IKT pozitivne in negativne učinke. Pozitivni učinki so, da IKT dviguje motivacijo učencev, omogoča lažji dostop do informacij in je podpora sodobnim pristopom v poučevanju. IKT tudi olajša poučevanje otrok s posebnimi potrebami ter omogoči učitelju, da se lažje približa učencem z različnimi učnimi stili. Negativni učinki pa so, da IKT ne more nadomestiti učitelja, saj ni sposobna empatije in odzivanja na trenutno učno strategijo, ter se ne more prilagoditi trenutnemu ozračju v razredu. Prav tako se ne odzove na konkretne učne, vedenjske in osebne težave, ki se pojavijo pri posamezniku ali pri celotnem razredu, medtem ko se učitelj lahko. V raziskavi nas je zanimala uporaba štirih IKT-naprav – mobilni telefon, tablični računalnik, računalnik in televizija – pri učencih tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja z območja, ki ga pokriva Zavod RS za šolstvo Slovenije, OE Maribor. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Odgovorili smo na vsa raziskovalna vprašanja in potrdili ali delno potrdili vse zastavljene hipoteze.
Ključne besede: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, šola, IKT-naprave, učinki IKT-ja na izobraževanje
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 172; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
Uporaba informacijske tehnologije pri zgodnjem učenju in poučevanju matematike v vrtcu
Špela Jazbec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so raziskana mnenja vzgojiteljev o uporabi tehnologije pri učenju in poučevanju matematike v vrtcu. Delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene prednosti in pasti uporabe tehnologije v procesu izobraževanja. Opisana je uporaba tehnologije pri učenju in poučevanju matematike. Zapisanih in opisanih je pet matematičnih področji, področja imajo pripisane primere brezplačnih in prosto dostopnih matematičnih računalniških aplikacij. V empiričnem delu je raziskana uporaba tehnologije v vrtcu s poudarkom na uporabi matematičnih računalniških aplikacij. Med drugim smo analizirali pogostost uporabe tehnologije v pedagoškem delu, vzgojiteljeve razloge za uporabo in neuporabo tehnologije v oddelku, možnost dostopa do tehnologije itd. Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Ti podatki so analizirani s programom SPSS in predstavljeni s tabelaričnimi prikazi. Glavna ugotovitev raziskave je, da večina vzgojiteljev ne uporablja tehnologije pri poučevanju in učenju matematike v oddelku, a se matematika kljub temu uvršča med področja kurikuluma, pri katerih se vzgojitelji najpogosteje poslužujejo uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Ključne besede: informacijska tehnologija, matematika, otrok, predšolsko obdobje, računalniške aplikacije
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 184; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

4.
Mnenja vzgojiteljev/-ic do zbiranja podatkov v vrtcu
Katja Peterka, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so proučena mnenja vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev o zbiranju podatkov v vrtcih. V teoretičnem delu so podrobneje razčlenjene pedagoška metodologija in najpogostejše vrste raziskovanja v pedagoških ustanovah, natančneje v vrtcih. Opisani in razčlenjeni sta obliki raziskovanja, ki se pojavljata v pedagoški metodologiji, tj. kvalitativno in kvantitativno raziskovanje. Teoretični predstavitvi so dodani opisi načinov zbiranja posameznega raziskovanja ter predstavljene prednosti in slabosti posameznega tipa raziskovanja ter primernost njihovega izvajanja v vrtcih. Sledita predstavitev težav, povezanih z relevantnostjo rezultatov raziskav, in opis načinov, kako izboljšati odzivnost pri zbiranju podatkov v vrtcih. V empiričnem delu so raziskana mnenja vzgojiteljev predšolskih otrok in pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok o zbiranju podatkov v vrtcih, pojavljanju pedagoške metodologije v vrtcih in načinih zbiranja podatkov. Podatki so pridobljeni s pomočjo strokovno podprtega anketnega vprašalnika, ki poleg že omenjenih vprašanj vsebuje vprašanja o pogostosti pojavljanja zbiranja podatkov, nagrajevanju izpolnjenih vprašalnikov in dosedanjih izkušnjah strokovnih delavcev.
Ključne besede: pedagoška metodologija, kvantitativno raziskovanje, kvalitativno raziskovanje, zbiranje podatkov, metodologija v vrtcu
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 398; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (836,98 KB)

5.
Razvoj predšolskega otroka in mediji
Nina Bezjak, Petra Leber, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali razvoj predšolskega otroka in vpliv medijev nanj. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili osnovne značilnosti medijev in osnovne značilnosti vedenja otrok. V empiričnem delu diplomske naloge pa smo ugotavljali pogostost uporabe medijev pri predšolskih otrocih, stopnjo spoznavne, socialne, čustvene in telesne razvitosti predšolskega otroka, obstoj razlik v rabi medijev in stopnji osebnostne razvitosti glede na spol, starost, izobrazbo staršev in stratum vrtca ter zvezo med uporabo medijev in stopnjo osebnostne razvitosti predšolskega otroka. V diplomskem delu smo uporabili desprektivno in kavzalno ‒ neeksperimentalno metodo dela. Podatke za raziskovalno delo smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil tako v tiskani obliki kakor tudi v spletni obliki. Tako tiskano kot tudi spletno anketiranje staršev otrok je bilo anonimno. Podatke, ki smo jih pridobili, smo obdelali s pomočjo programa SPSS in jih nato prikazali v tabelah. V sami raziskavi smo pridobili odgovore 175 anketirancev. Skozi raziskavo smo ugotovili, da otroci večino medijev uporabljajo zmerno. Otroci najpogosteje posegajo po uporabi televizije in posledično posnemajo medijske junake, kar pa je tudi pomemben del otrokovega odraščanja. Ugotovili smo, da se razlike v nekaterih primerih pri intelektualnem razvoju otrok pojavljajo glede na pogostost branja tiska, ne pa tudi glede na pogostost uporabe televizije, računalnika in mobilnih naprav. Prav tako se razlike se v nekaterih primerih pri socialnem razvoju otrok pojavljajo glede na pogostost uporabe tiska in televizije, ne pa tudi glede na pogostost uporabe računalnika in mobilnih naprav. Ugotovili smo tudi, da se razlike na telesnem razvoju pojavljajo le pri uporabi tiska in televizije. Razlike v čustvenem razvoju otrok se v nekaterih primerih pojavljajo glede na pogostost uporabe tiska, ne pa tudi glede na pogostost uporabe televizije, računalnika in mobilnih naprav.
Ključne besede: predšolski otrok, mediji, razvoj otroka, vedenje otrok
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 536; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

6.
Prisotnost ročnih del v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Doroteja Ketiš, 2019, magistrsko delo

Opis: Že v prazgodovini so se ljudje ukvarjali z ročnodelskimi dejavnostmi, ki so se skozi zgodovino razvile in izpopolnjevale ter so prisotne še danes. Ročna dela in ustvarjalne dejavnosti nasploh povečujejo možnosti za večjo ustvarjalnost, motorične spretnosti ter blagodejno vplivajo na počutje. Prisotne niso samo v vsakdanjem življenju, ampak tudi v šoli ter umetniški praksi. V teoretičnem delu smo se osredotočili na ročna dela. Zapisali smo njihov pregled skozi zgodovino po obdobjih od predkamene dobe vse do danes. V sklopu tega smo opisali izbrana ročna dela. Posebno pozornost smo namenili pomembnim lastnostim ročnih del. Ob tem smo se osredotočili tudi na uveljavljanje ročnih del v pedagoškem procesu. V nadaljevanju smo izpostavili prisotnost ročnih del v umetniški praksi. Zanimal nas je tudi vpliv ročnodelskih dejavnosti na počutje. V empiričnem delu smo želeli preveriti stanje na področju ukvarjanja z ročnimi deli tako z vidika učencev kot z vidika učiteljev, ki izvajajo tovrstne dejavnosti. Zanimalo nas je, ali se učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju ukvarjajo s kakšnim ročnim delom, v kakšni obliki so ročna dela prisotna v osnovni šoli ter kakšna je povezanost med ročnimi deli in počutjem učencev ob ukvarjanju z ročnimi deli oziroma ustvarjanju. Pozornost smo namenili tudi učiteljem, ki izvajajo tovrstne aktivnosti v osnovni šoli, kjer nas je zanimalo, ali ročna dela, s katerimi se ukvarjajo, izvajajo tudi v šoli ter v kakšni obliki. Osredotočili smo se na obstoj razlik glede na stratum učencev. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da so v večini anketiranih šol ročna dela prisotna v obliki krožkov, v primestnih šolah je delež tovrstnih dejavnosti večji kot v mestnih šolah. Učenci se na splošno v večini ne ukvarjajo z ročnim delom. Ročnodelske dejavnosti na počutje učencev vplivajo pozitivno. Ob tem v večini učenci svoj prosti čas preživljajo s prijatelji v fizični obliki ali se gibljejo v naravi. Kaže se tudi povezanost v ukvarjanju z ročnimi deli in uporabo socialnih omrežij (tisti, ki se ukvarjajo z ročnim delom, manj uporabljajo socialna omrežja). Učitelji, ki se ukvarjajo z ročnimi deli, jih v večini tudi izvajajo v šoli, najpogosteje pri pouku likovne umetnosti, nekaj pa tudi pri interesnih dejavnostih.
Ključne besede: ročna dela, ustvarjalnost, motorične sposobnosti, interesna dejavnost
Objavljeno: 27.03.2019; Ogledov: 498; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

7.
Uporaba strokovne terminologije v tujem jeziku ob izdelavi zaključnega dela pri nejezikovnih študijskih programih
Nuša Novak, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Uporaba strokovne terminologije v tujem jeziku ob izdelavi zaključnega dela pri nejezikovnih študijskih programih smo raziskovali ali in v kolikšni meri študentje fakultet Univerze v Mariboru uporabljajo tujo strokovno in znanstveno literaturo in terminologijo pri izdelavi zaključnega dela na posamezni stopnji študija. V teoretičnem delu smo se najprej dotaknili termina jezik, ki smo ga v nadaljevanju razdelili na materni in tuji jezik ter jezik stroke, ki je bil osnova našega raziskovanja. Pozornost smo posvetili tudi učenju tujega jezika, njegovemu pomenu in njegovi vlogi v globaliziranem svetu. Osrčje teoretičnega dela smo posvetili jeziku stroke. Opredelili smo pojem strokovni jezik in navedli razloge za učenje le-tega. Predstavili smo tudi predloge oz. smernice za poučevanje tujega jezika stroke in vlogo učitelja v njem, hkrati pa smo navedli tudi razloge za učenje tujega jezika stroke. V raziskavo smo vključili štiri fakultete Univerze v Mariboru, zato smo podrobno preučili njihove predmetnike in učne načrte ter predstavili in primerjali predmete, katerih vsebina vključuje pridobivanje znanja tujega jezika. V empiričnem delu magistrske naloge so nas zanimala tudi stališča študentov Univerze v Mariboru o uporabi domače in tuje strokovne in znanstvene literature med študijem in pri izdelavi zaključnega dela. Rezultati so pokazali, da študentje vseh fakultet, vključenih v raziskavo, tekom študija uporabljajo več domače kot tuje tiskane in spletne literature, pri izdelavi zaključnega dela pa se poslužujejo vseh vrst literature, tako domače kot tuje tiskane in spletne literature.
Ključne besede: Jezik stroke, tuj jezik, terminologija, strokovna in znanstvena literatura, zaključno delo.
Objavljeno: 06.02.2019; Ogledov: 642; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Doživljanje nastopa učencev glasbenih šol pred občinstvom
Maja Zorič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot empirično delo. V prvem delu je predstavljen teoretični del, ki obravnava načela javnega nastopanja. Proučuje pa tudi postopek priprave na javni nastop, doživljanje nastopa, izkušnje izvajalca glasbenika in pridobitve z nastopanjem. Psihologija glasbe in sproščanje v glasbi sta pomembna dejavnika pri ocenjevanju uspešnosti nastopanja, ki podpreta teoretični del v celoti. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika, ki so ga učenci izbranih glasbenih šol reševali. Na podlagi le-teh smo izvedeli, koliko izkušenj imajo učenci glede na razred, v katerega hodijo, ali je prisoten strah, ko so izpostavljeni pred občinstvom, in kakšno je njihovo doživljanje glasbe med nastopanjem.
Ključne besede: Javno nastopanje, doživljanje nastopa, stres, trema, anksioznost, spomin, interpretacija, motivacija, izkušnje, glasbene sposobnosti, zavestno in podzavestno dojemanje glasbe, poslušanje in razumevanje glasbe
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 632; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (598,15 KB)

9.
Uporaba skladb, ki posegajo na jazz področje na glasbenih šolah in uvrstitev klarineta v nadstandardne jazz programe
Julija Fajhtinger, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot empirično delo. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Obravnava uporabo jazz skladb ali skladb, ki vsebujejo elemente jazza na klasičnih programih v nižjih glasbenih šolah, pojav klarineta v nadstandardnih jazz programih v svetu in v Sloveniji. Preučuje, ali učitelji na nižjih glasbenih šolah uvrščajo jazz skladbe ali skladbe z elementi jazza v svoje poučevanje, ali imajo kakšne izkušnje na tem področju in kako je na področju jazza v Sloveniji zastopan klarinet. Teoretični del obsega splošni del o jazzu in pojavu klarineta v tej zvrsti ter pogovore z aktivnimi jazz glasbeniki v Sloveniji, ki so iz svojih življenjskih aktivnostih na tem področju povedali, kako je bilo s pojavom jazza pri nas in kako je bilo s pojavom klarineta v jazzu. Z anketnim vprašalnikom smo torej izvedeli, ali se učitelji poslužujejo skladb, ki posegajo na področje jazza ali vsebujejo elemente jazza, če so imeli priložnost izobraževanja v tej smeri, kje so dobili znanje za poučevanje in če poznajo splošno področje jazza. V magistrskem delu so predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov, ki so jih reševali učitelji klasičnih programov na nižjih glasbenih šolah v Sloveniji.
Ključne besede: Jazz, glasbena šola, glasbeno šolstvo, klarinet, nadstandardni programi
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 476; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

10.
Izzivi in pasti učinkovitega vodenja kolektiva v vrtcu
Janja Čepek, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Izzivi in pasti učinkovitega vodenja kolektiva v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je najprej predstavljena definicija vodenja ter menedžmenta nasploh. Omenjeni so različni modeli vodenja in pristopi ter bistvene razlike med njimi. Predstavljeno je, kakšne razlike se kažejo v vodenju glede na pristop vodje oz. ravnatelja na ljudeh, ki jih vodja oz. ravnatelj vodi (od oblastnih vodij, ki svoje zaposlene vlečejo naprej in jih po drugi strani konstantno preverjajo, do pasivnih vodij, ki se ne zanimajo za rezultate in zaposlene). V zaključku tega dela je opredeljen primeren pristop vodje oz. ravnatelja v vrtcu. V nadaljevanju je poudarek na vodenju ravnateljev oz. vodij na področju vzgoje in izobraževanja. Prikazani so različni slogi vodenja. Poudarjeno je, da ima vsak vodja oz. ravnatelj veliko pristojnosti, ki se nanašajo na njegovo delo. Dejstvo je, da njegovo delo ne zajema samo vodenja zaposlenih oz. kolektiva, ampak so njegove dolžnosti veliko širše. Vodilo dobrega vodje oz. ravnatelja naj bosta dobra motivacija in razumevanje z zaposlenimi ter njihovega vedenja. Empirični del je sestavljen iz raziskave, ki se nanaša na vodenje ravnateljev oz. vodij. Anketiranci so odgovore posredovali preko spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil poslan vsem vrtcem v Sloveniji. Izpolnjenih anketnih vprašalnikov je bilo samo 46. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako ravnatelji oz. vodje svoje vodenje ocenjujejo in katerih pravil/načel se v sklopu lastnega vodenja držijo. Pridobljeni podatki so bili obdelali v programu SPSS.
Ključne besede: Vodenje, kolektiv, vrtec, ravnatelj, vzgojitelj
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 593; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (287,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici