| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv internetnih piškotkov na oglase in našo zasebnost
Tomaž Bauman, 2020, diplomsko delo

Opis: Svetovni splet danes ni le vir informacij, temveč tudi prava zakladnica znanja ter mesto zabave, druženja in sprostitve. Kot vodilni medij je razširjen zlasti med mlajšimi generacijami. Kljub temu pa ni povsem varen, kot misli večina njegovih uporabnikov. Diplomsko delo obravnava morebitne pasti in nevarnosti, ki prežijo na uporabnike spleta in se jih večina sploh ne zaveda. Najprej smo se poglobili v nastanek svetovnega spleta. Opisali smo protokole, ki jih uporabljamo na spletu. Osredotočili smo se na spletne piškotke, s katerimi se srečujemo pri brskanju po domala vseh spletnih straneh. Ugotavljali smo, katere vrste spletnih piškotkov obstajajo in kako vplivajo na naše osebne podatke. Izpostavili smo njihove pozitivne lastnosti in kako se lahko koristno uporabljajo. Predstavili smo tudi, kako popolnoma izklopiti sledenje piškotkov ter se jim izogniti pri zbiranju osebnih podatkov. V drugem sklopu diplomskega dela smo obravnavali zasebnost na spletu. Predstavili smo, kako doseči popolno anonimnost s pomočjo brskalnikov, ki se uporabljajo na temnem spletu. Osvetlili smo področje globokega in temnega spleta nasploh. Ugotovili smo, da je popolna anonimnost na spletu sicer mogoča, vendar potrebujemo za to ustrezne brskalnike. Prav tako smo ugotovili, da piškotki vplivajo na zasebnost uporabnikov spleta. Lahko so celo vezni člen pri vdoru v naše uporabniške račune. Vse pridobljene informacije z obiskanih spletnih mest lahko pridejo v napačne roke in vodijo do različnih zlorab. To je bil tudi povod za vzpostavitev zaostrene zakonodaje na tem področju.
Ključne besede: Splet, internetni piškotki, funkcije piškotkov, vrste internetnih piškotkov, zasebnost, zasebnost na spletu, globoki splet, temni splet.
Objavljeno: 02.12.2020; Ogledov: 157; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (617,68 KB)

2.
SODIŠČE EU PO LIZBONSKI POGODBI
Tomaž Bauman, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljam Sodišče EU ter spremembe, ki jih je le-to doživelo z Lizbonsko pogodbo. Čeprav Sodišče EU ni osrednja tema Lizbonske pogodbe, je z Lizbonsko pogodbo doživelo nekatere pomembne spremembe. V diplomskem delu analiziram te spremembe ter predstavljam Sodišče EU kot sodni organ Evropske unije. Ker je za analizo sprememb potrebno poznati Sodišče EU kot institucijo EU, v prvem delu diplomskega dela predstavljam Sodišče EU. Glavni poudarki so na sestavi in organizaciji Sodišča EU, pri kompetenčnem vidiku pa na pristojnostih in postopkih pred Sodiščem EU. Lizbonska pogodba je okrepila položaj Sodišča EU na vseh področjih njegovega delovanja. Z Lizbonsko pogodbo se nadaljuje federalizacija EU. Poenostavitev pogojev za denarno kaznovanje držav članic, splošna pristojnost predhodnega odločanja na področju svobode, varnosti in pravice ter ustanovitev odbora, ki poda mnenje o ustreznosti kandidata za položaj sodnika ali generalnega pravobranilca, so nekatere od sprememb, ki gredo v tej smeri. Nujen postopek predhodnega odločanja, ki je po novem urejen v Lizbonski pogodbi, je posledica večjih pristojnosti Sodišča EU na področju svobode, varnosti in pravice. Bolj kot na področju svobode, varnosti in pravice ostajajo omejene pristojnosti Sodišča EU na področju skupne zunanje in varnostne politike. Kljub omejenim pristojnostim Sodišča EU na tem področju, bodo spremembe znatno izboljšale pristojnosti Sodišča EU za presojo omejujočih ukrepov za posameznike. Spremembe na področju ničnostne tožbe so dobrodošle, čeprav morda ne dovolj konkretne. Tako bo predvsem od Sodišča EU odvisno, kako bo razširitev pristojnosti biti vlagatelj ničnostne tožbe delovala v praksi. S tem ko je Listina o temeljnih pravicah EU vključena v »ustavno materijo«, Sodišče EU lahko o njej odloča. Čeprav Lizbonska pogodba ne priznava pravice posameznikov, da neposredno pred Sodiščem EU uveljavljajo varstvo pravic iz Listine in ne velja v Združenem kraljestvu ter na Poljskem, v prihodnosti pa tudi na Češkem, kar pomeni le še večjo diferenciacijo EU, vendarle gre za pomemben korak naprej.
Ključne besede: Sodišče EU, Lizbonska pogodba, Sodišče, Splošno sodišče, Sodišče za uslužbence, organizacija Sodišča EU, sestava Sodišča EU, pristojnosti Sodišča EU, postopki pred Sodiščem EU.
Objavljeno: 28.09.2010; Ogledov: 3048; Prenosov: 478
.pdf Celotno besedilo (402,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici