Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

MITOLOŠKE IDEJE IN STIKI MED RELIGIJAMI STAROVEŠKIH KULTUR
Tomaž Anclin, 2015, magistrsko delo

Opis: Mitologije so v znanosti navadno razdeljene na različne skupine in predstavljene kot samosvoje. Neposreden prenos mitoloških idej je kvečjemu pripisovan rimskemu prevzemu grškega panteona. Namen magistrske naloge je v razširjanju razumevanja prenosa mitoloških idej in predstaviti vpliv stika med kulturami na ta proces. To zahteva predstavitev mitologij, mitoloških idej in kultur ter iskanje podobnosti oz. neposrednih vplivov. Čeprav je izvirno mitologijo, iz katere bi izhajale vse ostale, nemogoče najti, je namen magistrskega dela prav ta. Z iskanjem nekakšne skupne mitološke osnove bi laže odkrili, kaj je staro in kaj novo. Primer te osnove so indoevropska ljudstva s svojimi verskimi značilnostmi, ki segajo v čas pred njihovo selitvijo. Mitologije so več kot samo prijetne zgodbe, so podoba nekega časa in vir zgodovinskih podatkov. S primerjalno mitologijo je mogoče ugotoviti, kje vse so se naselili Indoevropejci – njihova pot in vpliv sta se ustalila vse od Irske pa do Indije in zahoda Kitajske, kar je razvidno iz jezikov, obredov in mitoloških idej, ki so se ohranili v takšni ali drugačni obliki. Vse indoevropsko je bilo namreč spremenjeno oz. se je spremenilo skupaj z območjem, na katero je prišlo. Skoraj vse kulture, omenjene v magistrski nalogi, so prišle v stik z indoevropskimi elementi, jih nekaj prevzele, ali pa bile popolnoma spremenjene. Tako so ljudstva iz enega geografskega centra na vzhodu Evrope oz. zahodu Azije pustila močan pečat, ki ga ne preseže nobena kultura. Zahodna Kitajska in minojska Kreta sta dve civilizaciji, ki sta v večji meri ohranili svoje neindoevropske elemente. Sicer pa so bili Grčija, Mala Azija, Bližnji Vzhod, Perzija, Egipt in nasploh vzhodni del Mediterana prava talilnica mitoloških verskih predstav, saj so se zgodbe prenašale z enega konca v drugega, kar kaže na bogato komunikacijo in stike med civilizacijami. Dva pomembna verska centra Bližnjega vzhoda sta bila sumerska in egipčanska civilizacija, saj so manj razvite kulture črpale njune mitološke predstave, a niti njiju omenjeno ni naredilo imunih za vplive taistih kultur. Tudi dokaj izolirana in unikatna Kreta je prevzela določene ideje, ki so se med civilizacijami nasploh širile s trgovino in vojno. Kar je pri tej analizi najpomembnejše, je ugotovitev, da so se nekatere ideje s povezovanjem med kulturami okrepile in razvile ter so še danes prisotne v predstavah ljudi. Primer tega je ideja mesije, ki ni originalna ideja abrahamskih religij, temveč perzijske mitologije. Mitologije in antični stiki med kulturami so tako še danes pomembni elementi v družbah.
Ključne besede: mitologija, religija, kultura, civilizacija, ideja, mit, razvoj
Objavljeno v DKUM: 16.10.2015; Ogledov: 1516; Prenosov: 261
Celotno besedilo (624,13 KB)

VLOGA ZASEBNOSTI IN SPOLNOSTI V DISTOPIČNI LITERATURI
Tomaž Anclin, 2015, magistrsko delo

Opis: Privacy is a matter of ever greater concern in the modern world, and tackling it is increasingly difficult as technology and globalisation threaten it at every step. People have been foreseeing such problems since the last century, and the most imaginative of these are the authors of dystopian fiction. Their works show worlds where the individual is controlled by the State, where the concepts of privacy and sexuality are victims or do not even exist any more. This thesis aims at identifying privacy's role in dystopian literature and observes how sexuality fits into the grander scheme of various societies. With this knowledge, it becomes possible to observe the modern world to see where fiction and reality meet on these topics. In order to thoroughly analyse privacy, it was necessary to separate it into different fields. The structure of the thesis follows this separation throughout. Works included range from classic novels, to articles in journals and media outlets. Each author of a dystopia provides a different vision of the future; thus, a range of surveillance methods are shown, although their targets, whether it be the body or the mind, never differ. Some works give certain targets more attention, others less. Yet, in the end the breach of privacy is an important theme in all the dystopias. A lack of privacy helps find the few dangerous individuals who are sacrificed for the stability of the many, the society, which means the safeguarding of the leaders. Sexuality is used against the people in various ways based on the needs and views of the authority, usually the State. In the modern world similar methods for dealing with privacy and sexuality are used, with some authorities behaving in similar ways. Dystopias can thus function as an effective introduction to an understanding of the modern world.
Ključne besede: privacy, sexuality, dystopia, surveillance, control
Objavljeno v DKUM: 16.10.2015; Ogledov: 1432; Prenosov: 114
Celotno besedilo (398,11 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh