1. |
2. VALIDACIJA RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV SKOZI UVEDBO CELOVIITIH INFORMACIJSKIH REŠITEVTom Erznožnik, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je prikazan postopek validacije v farmacevtski industriji. Opisani in pojasnjeni so zakonski predpisi, standardi in primeri dobre prakse, ki se morajo pri sami validaciji upoštevati. Navedeni so postopki, kvalifikacije in dokumentacija, ki mora v procesu nastati.
Posebna pozornost je namenjena postopku validacije računalniških sistemov oz. celovitih informacijskih rešitev. Postopek validacije je opisan v sklopu posamezne faze uvedbe celovite informacijske rešitve. Po fazah življenjskega cikla so navedene validacijske aktivnosti, ki se morajo izvesti, da celovita informacijska rešitev lahko dobi naziv validirane rešitve.
V magistrskem delu so omenjeni tudi postopki ravnanja z validirano rešitvijo po uvedbi celovite informacijske rešitve. Spremembe po uvedbi je potrebno ustrezno evidentirati, da rešitev obdrži status validiranega sistema. Tudi upokojitev sistema mora biti primerno dokumentirana in izvedena po protokolu.
Sama validacija mnogim organizacijam povzroča veliko breme, saj je časovno zelo potratna, posledično pa je uvedba celovite informacijske rešitve veliko dražja. Zato smo v magistrskem delu predstavili prednosti in namen validacije celovite informacijske rešitve, ki lahko upraviči višje stroške.
Ključne besede: Validacija, Prednosti Validacije, Postopek validacije, Celovite informacijske rešitve, Uvajanje celovitih informacijskih rešitev, Kvalifikacija namestitve, Kvalifikacija obratovanja, Kvalifikacija delovanja, Validacijski načrt, Validacijski protokol, Specifikacija uporabniških zahtev.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2015; Ogledov: 2613; Prenosov: 359
 Celotno besedilo (1,03 MB) |
3. VARNOST INFORMACIJSKIH SISTEMOV IN RAČUNALNIŠKE ZLORABETom Erznožnik, 2012, diplomsko delo Opis: Informacijske tehnologije v poslovnem svetu omogočajo hitrejše in bolj kvalitetno poslovanje. Praktično informacijske tehnologije srečujemo na vsakem koraku. Vsaka organizacija pa mora za svoje potrebe izbrati prilagojen IS, glede na njeno velikost, panogo v kateri posluje in njihovo naravo dela. Informatika je v organizaciji pomembna predvsem zaradi hrambe in obdelave velike količine podatkov, na podlagi katerih lahko sprejemajo bolj racionalne odločitve.
IS v organizaciji je zelo pomemben zaradi hitre prilagodljivosti. Danes prihaja v poslovnem svetu do hitrih sprememb na trgu, zato je zelo pomembno, da lahko IS hitro prilagodimo potrebam. IS lahko prav tako zagotavlja ključne prednosti pred konkurenco. IS lahko tudi integriramo s telekomunikacijami, kar nam omogoča boljšo komunikacijo in nadzor znotraj in zunaj organizacije.
Glede na to, da IS upravlja z veliko količino podatkov, je potrebno zagotoviti njihovo varnost. Organizacije se poskušajo zavarovati na različne načine, vendar v večini primerov je dovolj le nekaj nepazljivosti in že lahko pride do izgube podatkov. Izguba podatkov lahko pomeni veliko finančno izgubo, kot tudi izgubo zaupanja strank do organizacije.
S hitrim razvojem informacijsko komunikacijskih tehnologij se je množično razmahnil tudi računalniški kriminal. Računalniški kriminal se pojavlja se v mnogih oblikah, zato ga je zelo težko zajeziti oziroma odkriti. Napadalci lahko praktično izvedejo napad od koderkoli, kjer le imajo dostop do interneta, zato niso omejeni le na eno lokacijo. Prav to otežuje odkrivanje napadalcev. Napadalci se velikokrat odločijo tudi za pridobivanje informacij od zaposlenih. Napadalci se izdajajo za nekoga drugega, da od zaposlenih pridobijo informacije, ki jih potrebujejo za vdor v IS.
Poznamo več orodij in tehnik, ki nam pomagajo pri izboljšanju varnosti IS. Tako kot se pojavljajo nova orodja in tehnike, tako tudi napadalci iščejo vedno nove načine, da pridejo do želenih podatkov, zato je potrebno nenehno posodabljanje programske in strojne opreme. Človek je še vedno ključen dejavnik pri varnosti IS, saj je najbolj nepredvidljiv. Uporabnik mora torej sam paziti, da napadalcu ne omogoči enostavnejšega vdora v informacijski sistem.
Ključne besede: Informacijski sistem, Varnost podatkov, Kriptografija, Digitalni podpis, Digitalno potrdilo, Računalniški kriminal, Internetni kriminal, Socialni inženiring, Virus, Črv, Trojanski konj, Prekrivanje identitete, Protivirusna zaščita, Zaščita pred vohunskimi progami, Izobraževanje uporabnikov, Požarni zid.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2012; Ogledov: 3944; Prenosov: 435
Celotno besedilo (782,99 KB) |
4. MOTIVACIJA PRI ORGANIZIRANI REKREATIVNI TEKAŠKI VADBINeža Erznožnik, 2011, diplomsko delo Opis: Zavedanje o koristnosti redne rekreativne telesne aktivnosti je vedno bolj prisotno. Vedno več ljudi v svoje življenje vključuje športnorekreativno dejavnost. Za začetek aktivnega življenjskega stila veliko ljudi izbere organizirano skupinsko vadbo, ki je vedno bolj razširjena. Ena iz med mnogih možnosti je tudi organizirana rekreativna vadba teka, katero izvajamo v naravi v družbi ljudi z enakimi željami in interesi.
Največji problem ukvarjanja s športno rekreacijo je pomanjkanje motivacije in prostega časa. Da bi navdušili ljudi za športno preživljanje prostega časa, potrebujemo zanimive in kvalitetne vadbene programe. Za pripravo dobrih, ustreznih programov je potrebno prepoznati motive, na podlagi katerih se posamezniki odločajo za rekreativno dejavnost.
Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med motivacijskimi dejavniki za udejstvovanje pri organizirani rekreativni tekaški vadbi med moškimi in ženskami, med starejšimi in mlajšimi in med bolj ali manj izobraženimi. Zanimale so nas tudi korelacije med različnimi motivacijskimi sklopi, in razlika v potrebi trenerja med tekači začetniki in tekači, ki tečejo že dalj časa.
Z raziskavo smo pridobili rezultate, ki bodo služili pri izboljšanju oblikovanja vadbenega programa in motivacijskega pristopa. Raziskava je potekala na podlagi anketnega vprašalnika. Vzorec zajema enainštirideset tekačev rekreativne tekaške skupine Športnega društva Partizan Škofja Loka.
S pomočjo ankete smo ugotovili, da ni statistično pomembnih razlik med motivacijskimi dejavniki za udejstvovanje pri organizirani rekreativni tekaški vadbi med moškimi in ženskami, med starejšimi in mlajšimi in med bolj ali manj izobraženimi. Izjema je pri sklopu „vloga trenerja”, kjer je statistična razlika med motivacijskimi dejavniki za udejstvovanje rekreativne tekaške vadbe med bolj in manj izobraženimi. Manj izobraženi tekači v tem sklopu dosegajo višje povprečne vrednosti kot bolj izobraženi tekači. Anketiranci pravijo, da so „notranje vzpodbude” močnejši motiv za udejstvovanje pri organizirani rekreativni tekaški vadbi kot „zunanje vzpodbude”. „Zunanje vzpodbude” pa so v močno pozitivni korelaciji z motivi „Tekmovanje‟. Ugotovili smo tudi, da je vloga trenerja pomembna vsem tekačem, ne glede na število let obiskovanja teka v organizirani vadbi.
Ključne besede: Motivacija, tek, organizirana vadba, športnorekreativna dejavnost.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2011; Ogledov: 2111; Prenosov: 250
Celotno besedilo (2,85 MB) |
5. |
