| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Yield performance and agronomic efficiency in oil pumpkins (Cucurbita pepo L. group Pepo) depending on production systems and varieties
Manfred Jakop, Silva Grobelnik Mlakar, Martina Bavec, Martina Robačer, Tjaša Vukmanič, Urška Lisec, Franc Bavec, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: In 2013 and 2014, a long-term trial (which was established in 2007) was conducted at the University Agricultural Centre in Pivola near Hoče. It included different production systems (conventional, integrated, organic, biodynamic), carried out in a field trial with oil pumpkins. The aim of the research was to analyse the effects of different production systems, varieties (hybrid and population variety) and years of production, on formation of oil pumpkin yields. The agricultural practice has been carried out in accordance with the applicable legislations and standards for the individual production system. When sowing, before fertilizing with nitrogen in early June and after the harvest, the amount of soil mineral nitrogen was monitored. We evaluated the number and weight of harvestable, unripe and decayed fruits, and yield of oil seed pumpkins and calculated the agronomic efficiency of the applied nutrients. The results showed that the year of production, the production system and the variety have a significant effect on some fruit characteristics and the yield of oil pumpkin seeds. The content of soil mineral nitrogen in May and September was significantly influenced by the production system and the year. In June, only the production system had a significant effect. The hybrid significantly increased the yields of oil pumpkin seeds in all production systems, even in the year that was less suitable for production. The agronomic efficiency of the applied nutrients in the biodynamic and organic production system is higher or equal than in the conventional production system, similarly, agronomic efficiency is higher in the hybrid compared to the oldest population variety efficiently. A comparable oil pumpkin yield can be expected in biodynamic and organic production, when proper nutrition and well carried out cultivation practices are combined with a new variety, when compared to less sustainable production systems, which often cause damage to the environment.
Ključne besede: production systems, variety, oil pumkins, mineral nitrogen, agronomic efficiency, yield
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 2139; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (290,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
OKOLJSKI ODTIS POLJŠČIN IN ZELENJAVE V ODVISNOSTI OD NAČINA KMETIJSKE PRIDELAVE
Tjaša Vukmanič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Človeštvo s svojimi potrebami nenehno vpliva na okolje, kar se odraža pri podnebnih spremembah. Kmetijstvo kot osnovna človekova dejavnost prispeva 10–12 % vseh emisij toplogrednih plinov antropogenega izvora. Okoljski odtis je eden izmed načinov vrednotenja negativnih vplivov na okolje in je kot orodje uporabljen tudi v magistrskem delu, pri čemer smo ovrednotili različne pridelovalne sisteme – konvencionalni (KONV), integrirani (INT), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrola (K) ter različne kulturne rastline. Analiziranih je devet različnih poljščin in zelenjadnic, pridelanih v okviru trajnostnega poskusa od leta 2011 do 2015. Pri tem je v programu SPIonWeb ovrednoten okoljski odtis pridelave posamezne poljščine in zelenjadnice (Atot) ter indeks okoljske učinkovitosti pridelka (EEI). Rezultati kažejo, da imajo alternativni pridelovalni sistemi (EKO in BD) manjši Atot pri pridelavi pšenice, pire, oljnih buč, soje, koruze, stročjega fižola, paprike in paradižnika. EEI izbranih rastlinskih vrst ni nujno manjši v alternativnih pridelovalnih sistemih, saj je izračun odvisen od okoljskega odtisa pridelave Atot kot tudi od količine pridelka. EEI pridelka je v EKO, BD in K lahko manjši v primerjavi z intenzivnima pridelovalnima sistemoma, kljub manjšemu pridelku. To je posledica prepovedi vnosa hitro topnih mineralnih gnojil, herbicidov in sintetičnih pesticidov, ki doprinesejo k večjemu okoljskemu odtisu pridelave. Takšno situacijo lahko opazimo pri pšenici, piri, koruzi, delno pri bučah, soji, paradižniku, solati. V prihodnosti bo potrebno nameniti veliko pozornosti načinom, kako se najbolje prilagoditi podnebnim spremembam v kmetijstvu, ter izboljšavam pridelovalnih tehnik za zmanjševanje negativnih vplivov v prihodnje.
Ključne besede: okoljski odtis, LCA, SPI®, pridelovalni načini, trajnostno kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 08.07.2016; Ogledov: 2779; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici