| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 725
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Urbani hibrid v modernističnem mestu Velenje
Tjaša Rošer, 2021, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela izhaja iz problematike umeščanja stanovanjske novogradnje v mestu Velenje, katerega centralni del je zaščiten kot kulturna dediščina. Vzdevek »mesto moderne« je Velenje dobilo zaradi urbanističnega koncepta iz leta 1957. Po veljavnem Odloku o ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenja je pri vseh novogradnjah in prenovah potrebno upoštevati izvorni urbanistični koncept »mesta v parku«. V teoretskem in projektnem delu je analiziran razvoj centralnega predela mesta in obstoječa tipologija večstanovanjskih stavb. Na izbrani lokaciji je z idejno zasnovo preizkušena hibridna tipologija večstanovanjske stavbe z javnim pritličjem. Zasnova izhaja iz konteksta modernističnega mesta, zagotavlja fleksibilnost in bivalno udobje v novih stanovanjih, ne zmanjšuje kakovosti bivanja v obstoječih stanovanjskih stavbah ter dopolnjuje mestne vsebine s programom tržnice in ureditvijo odprtih javnih površin.
Ključne besede: arhitektura, modernistično mesto, večstanovanjska gradnja, dediščina, urbanizem, Velenje
Objavljeno: 18.06.2021; Ogledov: 198; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (59,24 MB)

2.
Izterjava obveznosti na podlagi pomanjkljivo določenega izvršilnega naslova
Irena Merc, 2021, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava problem nedoločenih izvršilnih naslovov ter analizira postopek izvršbe, kadar upnik predlaga izvršbo na podlagi pomanjkljivo določenega izvršilnega naslova. Problematika pomanjkljivo določenih izvršilnih naslovov se v večji meri pojavlja predvsem pri izvršilnih naslovih izdanih v delovnih sporih, ter pri izterjavi nedenarnih terjatev, težave pa lahko nastanejo tudi takrat, ko se v izvršilnem postopku v Republiki Sloveniji znajde tuj izvršilni naslov, v katerem je obveznost dolžnika določena v tuji valuti, ali pa so obresti določene tako, da se sklicujejo na tujo zakonodajo. V izvršilnem postopku velja temeljno načelo vezanosti na izvršilni naslov, ki ga imenujemo načelo formalne legalitete, zaradi katerega izvršilno sodišče ni upravičeno presojati, ali je konkretna terjatev v izvršilnem naslovu pravilno ugotovljena, temveč mora izvršbo dovoliti tako, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Terjatev, ki je v izvršilnem naslovu pomanjkljivo navedena, je težko izvršiti, zato smo v doktorski disertaciji preučili predvsem možnosti za odpravo teh pomanjkljivosti. Ugotovili smo, da je presojo primernosti izvršilnega naslova za izvršbo treba opraviti v fazi dovolitve izvršbe, pri čemer se presoja primernosti nanaša tudi na obrestni del zahtevka. Prav tako smo ugotovili, da izvršilno sodišče ne sme samo pomensko določati obveznosti iz izvršilnega naslova, niti ne sme za namene razjasnitve vsebine terjatve postavljati izvedencev. Kadar je izvršilni naslov nedoločen, je neprimeren za izvršbo, zato mora sodišče upnikov predlog za izvršbo zavrniti. Zaključili smo, da zavrnitev upnikovega predloga zaradi neprimernosti izvršilnega naslova ne pomeni kršitve pravice do sodnega varstva. Izjemoma lahko izvršilni sodnik pomanjkljiv izrek izvršilnega naslova sam konkretizira, kadar so objektivno podani elementi za določitev obveznosti (npr. izvršilni sodnik sam konkretizira višino obrestne mere, kadar iz izreka tujega izvršilnega naslova izhaja sklicevanje na tuj zakon). Obravnavali smo tudi avstrijsko in hrvaško pravno ureditev ter ugotovili, da so avstrijski in hrvaški izvršilni naslovi v obrestnem delu veliko bolj določni kot slovenski izvršilni naslovi, ki vsebujejo le zapis »zakonske zamudne obresti«. V zvezi z izvrševanjem tujih izvršilnih naslovov smo ugotovili, da uporaba obveznih obrazcev, ki jih določajo evropske uredbe, zmanjšuje možnost, da tuj organ potrdi pomanjkljiv izvršilni naslov, vendar prihaja do težav predvsem pri izvršitvi obrestnega dela zahtevka, če le-ta ni dovolj preciziran v obrazcu. Zato bi bilo smiselno sprejeti skupna stališča glede zapisovanja obrestne mere. Po opravljeni primerjalno pravni analizi ureditve tožbe na dopolnitev izvršilnega naslova smo zaključili, da je pomanjkljivo določeno terjatev v izvršilnem naslovu mogoče dopolniti s t. i. »dopolnilnim izvršilnim naslovom«. Tožbo na dopolnitev izvršilnega naslova bi bilo treba z zakonodajno intervencijo po vzoru avstrijske pravne ureditve uvesti v slovenski pravni red.
Ključne besede: izvršilni naslov, načelo formalne legalitete, določnost tožbenega zahtevka, prisilna izvršba, zamudne obresti, izvršitev sodnih odločb
Objavljeno: 31.05.2021; Ogledov: 71; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

3.
Drevesa postanejo lutke
Tjaša Omulec, 2021, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo s 25 otroki, starimi 5-6 let, izdelali lutkovno predstavo z naslovom Z vetrom gremo na potep na tematiko gozd in tako poglobili znanje otrok o posameznih drevesnih vrstah (bukev, hrast, kostanj, breza). Zanimalo nas je, ali priprava lutkovne predstave pripomore k povečanju znanja in prepoznavanju posameznih drevesnih vrst za otroke. Pred začetkom priprave lutkovne predstave smo preverili znanje otrok o prepoznavanju posameznih drevesnih vrst. Otroci so prepoznavali elemente dreves, natančneje liste, plodove in skorje izbranih drevesnih vrst. Zasnovali smo 7 priprav za pripravo lutkovne predstave. Otroci so v skupinah izdelovali posamezne drevesne lutke iz naravnih materialov izbranih drevesnih vrst, ki so predstavljale drevesa. Pripravili smo tudi sceno in lutkovno predstavo glasbeno opremili. Lutkovne predstave zaradi epidemije covid-19 nismo uspeli dokončati. Napredek v povečanju znanja o prepoznavanju posameznih drevesnih vrst smo preverili preko kamere. Ponovnega preverjanja znanja se je udeležilo 13 otrok. Na podlagi 13 otrok smo ugotovili, da je priprava lutkovne predstave pripomogla k povečanju znanja in prepoznavanju posameznih drevesnih vrst, saj so otroci pred pripravo lutkovne predstave v povprečju prepoznali več kot tri elemente, medtem ko so isti otroci po izdelani lutkovni predstavi v povprečju prepoznali skoraj osem elementov drevesnih vrst.
Ključne besede: predšolski otroci, lutke, drevesne vrste (bukev, kostanj, hrast in breza), lutkovna predstava
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (6,49 MB)

4.
Nezakonito trgovanje z elektronskimi odpadki kot oblika ekološke kriminalitete
Tjaša Gabršček, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko nedovoljenega trgovanja z elektronskimi odpadki kot obliko ekološke kriminalitete. Odgovarja na vprašanja, kaj se z elektronskimi odpadki dogaja, kako poteka trgovanje z njimi in predvsem kakšne negativne posledice ima na ljudi in okolje. Za dosego ciljev diplomskega dela smo opravili pregled že obstoječe literature na temo nedovoljenega trgovanja z elektronskimi odpadki ter povezanosti z ekološko kriminaliteto. Predvsem smo se osredotočili na celoten proces te nezakonite dejavnosti, iskanje vzrokov za tovrstno nezakonito prodajo in kakšne posledice predstavlja za ljudi in okolje. Ugotovili smo, da je glavni povod za vključevanje v to nezakonito dejavnost visok strošek ustreznega ravnanja z e-odpadki in relativno nizko tveganje ob visoki finančni koristi. Prišli smo tudi do ugotovitev, da nedovoljeno trgovanje z e-odpadki predstavlja resen primer ekološke kriminalitete. Problematika je transnacionalne razsežnosti, saj e-odpadki potujejo med vsemi kontinenti sveta, posledice le tega pa imajo negativen vpliv na celoten ekosistem. Menimo, da bi bilo za zmanjšanje količine nezakonito preprodanih e-odpadkov potrebno začeti pri ozaveščanju prebivalstva o e-odpadkih in vzpostaviti več zbirnih mest. Za učinkovit boj proti tej nezakoniti dejavnosti bi bilo potrebno izboljšati preiskovanje, partnersko sodelovanje na mednarodni ravni in usposabljati nadzorstvene delavce. Smiselno bi bilo tudi usklajevanje in poenotenje zakonodaje s področja nedovoljenega trgovanja z e-odpadki, vzpostavitev strožje zakonodaje in višjih kazni, kar bi morebitne akterje odvračalo od vključevanja v nezakonite dejavnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, elektronski odpadki, e-odpadki, nedovoljeno trgovanje, grožnje
Objavljeno: 16.03.2021; Ogledov: 109; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (781,99 KB)

5.
ANALIZA MINIMALNIH STANDARDOV ZA OBVEŠČENOST DOLŽNIKA O POSTOPKIH V NESPORNIH ZADEVAH PO UREDBI ŠT. 805/2004
Sara Žolger, 2021, magistrsko delo

Opis: Evropsko civilno procesno pravo je z razvojem prineslo veliko sprememb in izboljšav v ureditvi določenih procesnih pravil znotraj območja EU ter predvsem omogočilo enostavnejše, enotnejše in hitrejše postopke izvršbe v drugi državi članici z zagotovitvijo polnega načela prostega pretoka sodnih odločb med državami članicami. Uredba št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov je še posebej pomembna, saj je bil s slednjo uveden postopek evropskega naloga za izvršbo za nesporne zahtevke in hkrati odprava eksekvature, ki pomeni prosti pretok sodb, sodnih poravnav in javnih listin med državami članicami brez vmesnih postopkov. Odprava eksekvature torej pomeni ukinitev kakršnegakoli postopka v državi izvršbe, kjer bi se opravil preizkus ali sodba iz druge države izpolnjuje pogoje za učinkovanje v državi izvršbe in je močno povezana z načelom medsebojnega zaupanja med različnimi pravnimi redi držav članic. Glede na navedeno je potrebno dodati, da se postopek izdaje sodbe v celoti opravi skladno z nacionalnim pravnim redom države članice. Šele kasneje v primeru postopka za izdajo potrdila o evropskem izvršilnem naslovu se opravi presoja, ali postopek, ki je tekel po nacionalnih pravilih, ustreza vsem zahtevam Uredbe 805/2004. Slednja tako ne vzpostavlja enotnega postopka izvršbe za vse države članice EU in tudi ne pomeni obveznosti za države članice, da prilagodijo svojo nacionalno zakonodajo minimalnim postopkovnim standardom, ki jih določa. Pomeni le možnost za upnika, da lahko zoper dolžnika uveljavlja izvršbo za svojo terjatev v drugi državi članici na podlagi potrdila o evropskem nalogu za izvršbo. Obenem je potrebno poudariti, da morajo za izdajo le-tega biti izpolnjeni določeni pogoji skladno z Uredbo 805/2004. Posebna pozornost je namenjena pojmu nespornih zahtevkov, saj je v primeru, ko gre za pasivno nesporni zahtevek v nasprotju z aktivno nespornim zahtevkom, za katerega je toženec aktivno izrazil soglasje, potreben še preizkus skladnosti postopka z minimalnimi standardi za postopke o nespornih zahtevkih po Uredbi 805/2004. Minimalni standardi se nanašajo na vročanje listin dolžniku ali zastopnikom dolžnika, zagotovitev ustreznih informacij dolžniku o zahtevku in postopkovnih korakih, ki so potrebni za ugovarjanje zahtevku, popravek neskladnosti z minimalnimi standardi in pravno sredstvo v izjemnih primerih. Našteti minimalni standardi so pomembni predvsem z vidika zagotovitve obveščenosti dolžnika o postopkih, ki jih je sodišče uvedlo proti njemu ter zagotavljanju ustrezne procesne garancije v postopku.
Ključne besede: Uredba št. 805/2004, nesporni zahtevek, evropski nalog za izvršbo, minimalni standardi
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 103; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (589,74 KB)

6.
Postopek za ugotovitev očetovstva in vprašanje dolžnosti sodelovanja pri dokazu z izvedencem po ZNP-1
Klara Živko, 2021, magistrsko delo

Opis: Po novem je postopek za ugotovitev očetovstva urejen v Zakonu o nepravdnem postopku in v magistrskem delu bo predstavljen postopek glede procesnih določb. Postopek ugotovitve očetovstva se rešuje po nepravdnem postopku, saj so pravila v primerjavi s pravdnim postopkom bolj neformalna in tako prožnejša od pravil pravdnega postopka. Gre bolj za ureditev pravic, ki temeljijo na materialnih določbah s področja družinskega prava, interesi udeležencev niso vedno diametralno nasprotni in po navadi gre za oblikovanje pravnih razmerij med ljudmi, ki potem še naprej živijo skupaj. Vseeno pa je treba upoštevati procesna pravila, ki na podlagi temeljnih načel zagotavljajo varstvo človekovih pravic. Magistrsko delo obravnava splošne in posebne določbe postopka. Splošni del zajema temeljna načela postopka, določbe o stvarni in krajevni pristojnosti, določbe glede predloga, naroka ter vsebuje določila o rednih in izrednih pravnih sredstvih in stroške postopka. V posebnem delu pa najdemo posebne določbe, ki veljajo samo za posebne postopke, urejene po Zakonu o nepravdnem postopku. Ti instituti so v magistrskem delu podrobneje obravnavani. Pred sprejemom novega Zakona o nepravdnem postopku se je postopek za ugotovitev očetovstva reševal po pravilih pravdnega postopka, kjer je nakazana problematika glede ugotavljanja očetovstva, ko stranka ni privolila v analizo DNK. Prejšnja ureditev v tem primeru ni poznala prisilnih sredstev in je sodišče odločilo na podlagi drugih dokazov. Prav tako pravna ureditev ni poznala sodelovalne dolžnosti z izvedencem, ampak je na podlagi oviranja izvedenca pri delu sodišče odločilo, kakšen ima to pomen v pravdi. Sedanja ureditev pa v postopku za ugotovitev očetovstva vsebuje na novo dodano določbo o dolžnosti sodelovanja z izvedencem. V magistrskem delu so predstavljene prejšnja ureditev in nove določbe, ki se nanašajo na to sodelovalno dolžnost. Za takšno rešitev pa sta ključni dve pravici. Prva se nanaša na pravico moškega ugotoviti resnico o obstoju biološkega starševstva. Druga pa se nanaša na pravico otroka, da izve svoj izvor ter s tem ugotovi, kdo je njegov oče.
Ključne besede: nepravdni postopek, neformalna pravila, ureditev družinskih razmerij, splošni instituti, pravdni postopek, analiza DNK, prisilna sredstva, izvedenec, sodelovalna dolžnost, pravica o obstoju biološkega starševstva, pravica otroka, da izve za svoj izvor.
Objavljeno: 04.03.2021; Ogledov: 170; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

7.
Najdene biološke sledi pri spolnih deliktih
Tjaša Blažič, 2021, diplomsko delo

Opis: Preiskovanje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je zapleteno, saj zahteva visoko specializirane preiskovalce, ki z dobrim načrtovanjem in organizacijo dela ter povezovanjem s forenzičnimi strokovnjaki v laboratoriju delujejo na področju iskanja, zavarovanja in shranjevanja bioloških sledi, z namenom dokazovanja v kazenskem postopku. Le tesno medsebojno sodelovanje in odlično poznavanje področja preiskovanja omogoča uspešno preiskovanje primerov kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. V diplomski nalogi najprej predstavimo in opišemo ključna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki jih slovenska zakonodaja obravnava v Kazenskem zakoniku. Predstavimo število in delež uspešno preiskanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v Republiki Sloveniji med letoma 2015 in 2019. V osrednjem delu zaključnega dela se osredotočamo na vrste bioloških sledi, s katerimi se preiskovalci pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost najpogosteje srečujejo. Podrobno opisujemo vsako vrsto in opisujemo načine njihovega pravilnega zavarovanja in shranjevanja. Ker so biološke sledi izredno občutljive, opozorimo na problematiko kontaminacije in predstavimo pravilno ravnanje kriminalističnih tehnikov pri preiskovanju. Predstavimo tudi potek preiskovanja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, v katerega so vključeni različni subjekti, ki med seboj za uspešen zaključek preiskave tesno sodelujejo. Opišemo potek preiskovanja, ki se začne s samo zaznavo kaznivega dejanja, razgovor z žrtvijo, zbiranju informacij, opravljanju ogleda kraja kaznivega dejanja in klinični pregled žrtve ter osumljenca. V nadaljevanju se poglobimo v forenzične preiskave in njihov pomen pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Preiskave raznovrstne biološke sledi izvajajo usposobljeni strokovnjaki oddelka za biološke preiskave Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Analizirali smo forenzično in kriminalistično-tehnično dejavnost ter ugotavljali najpogostejše predmete izvajanih preiskav v obdobju med leti 2015 in 2019.
Ključne besede: diplomske naloge, biološke sledi, spolni delikti, zavarovanje bioloških sledi, kriminalistično preiskovanje, statistika raziskanosti kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 216; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (609,87 KB)

8.
Učenje in razvoj človeških virov v organizaciji
Tjaša Železnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V prvem poglavju smo na kratko opredelili in opisali namen ter temo magistrskega dela. Prav tako smo v tem poglavju opredelili tudi cilje, hipoteze in predvidene metode raziskovanja. Hkrati pa smo določili določene predpostavke, omejitve in opredelili problem teme magistrskega dela. V drugem poglavju smo se odločili, da najprej opredelimo učenje, ki nas spremlja povsod v življenju. Opredelili smo različne definicije učenja in hkrati poudarili kako pomembno je dejansko učenje, ki poteka tudi zunaj organizacij. Pri tem pa nismo pozabili na tako imenovano vseživljenjsko učenje, ki nas spremlja že od rojstva. Ker se naša tema navezuje na učenje in razvoj človeških virov v organizaciji, smo učenje opredelili tudi na ravni organizacije. Tako smo se v tretjem poglavju poglobili v temo organizacijskega učenja. Pri tem smo predstavili videnja in definicije različnih avtorjev ter dali poudarek na sistematičnem učenju. V tem poglavju smo se osredotočili tudi na sam »produkt« učenja, in sicer je to znanje, ki smo ga podkrepili z različnimi definicijami in opisom različnih vrst znanja. Ker smo se v prvih poglavjih navezovali na učenje, smo v četrtem poglavju nadaljevali s tako imenovano učečo se organizacijo. Opisali smo njen razvoj in pomen, ki ga ima v sodobnem svetu. Hkrati smo predstavili značilnosti učeče se organizacije in razlike, ki se pojavljajo med učečo se organizacijo ter tradicionalno organizacijo. Za zaključek poglavja pa smo opredelili tako imenovan model Future-O. Sledilo je peto poglavje, v katerem smo podrobneje raziskali razvoj človeških virov v organizaciji. Osredotočili smo se na metode in pristope razvoja človeških virov v organizaciji. Opredelili smo osebni razvoj in dejavnosti razvoja. Pri tem smo dali velik poudarek na samo izobraževanje in usposabljanje zaposlenih oziroma človeških virov. Predstavili smo tudi vpliv organizacijskih značilnosti na razvoj človeških virov in hkrati za zaključek na kratko omenili program razvoja človeških virov v mednarodnih organizacijah. V zadnjem šestem poglavju smo z argumenti potrdili ali ovrgli zapisane hipoteze. Za te argumente smo uporabili primere tujih raziskav, ki so bile podkrepljene z različnimi definicijami.
Ključne besede: razvoj, učenje, učeča se organizacija, znanje, organizacijsko učenje
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 166; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

9.
Reorganizacija transportno skladiščnih operacij
Tjaša Jerant, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno logistično podjetje, v katerem smo preučevali skladiščenje, spremljanje tovornih vozil, nakladalne ploščadi, potrebno število le-teh in ročni prepis logističnih podatkov. Predstavili in opisali smo skladišče in transportno-skladiščne procese. K temu sodi podroben opis trenutnega izvajanja navzkrižnega pretovarjanja. Ugotovili smo, da so tovorna vozila v prihodu ter odhodu točna. Čeprav je človeški dejavnik drag, še vedno igra glavno vlogo, da skladiščni procesi nemoteno potekajo. Spoznali smo, da je nov logistični center nujno potreben, saj je hitrost dostave pošiljk končnemu uporabniku ključnega pomena.
Ključne besede: Logistika, transport, skladišče, nakladalno-razkladalne ploščadi, tovorna vozila, proces navzkrižnega pretovarjanja, analiza učinkovitosti.
Objavljeno: 08.01.2021; Ogledov: 189; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

10.
Določanje vpliva oblike, mase in položaja komisionirne enote na produktivnost
Tjaša Vovk, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Učinkovit ter dobro načrtovan komisionirni sistem sta velik plus za številna podjetja. Kljub temu, da je v današnjem času na voljo veliko različnih avtomatiziranih komisionirnih sistemov, pa v distribucijskih centrih ter skladiščih še zmeraj prevladuje ročno komisionirnanje. Ročno komisioniranje je zamudno ter porabi precej dragocenega časa, hkrati pa lahko dolgoročno negativno vpliva na zdravje komisionarjev. Zato je pomembno iskanje rešitev za hitrejše in učinkovitejše ročno komisioniranje, ki v čim manjši meri negativno obremenjuje komisionarje. V diplomski nalogi smo se posvetili predvsem analizi produktivnosti ročnega komisioniranja lahkih komisionirnih enot, ki so uskladiščeni na takšen regal, da lahko komisionar dostopa do vseh odlagalnih mest brez pomoči tehničnih naprav, kot so viličarji, lestve in podobno. S pomočjo eksperimentalne metode ter statistične analize smo prišli do rezultatov, ki kažejo, da imata tako masa kot velikost komisionirne enote vpliv na produktivnost. Prav tako so pokazali, da odlagalno mesto vpliva na hitrost jemanja komisionirne enote iz regala. Torej, produktivnost oziroma čas jemanja bi lahko izboljšali na podlagi dobre razporeditve komisionirnih enot na regalu, saj bi se čas jemanja ob pravilni postavitvi teh enot lahko skrajšal.
Ključne besede: človek k blagu, komisionirna enota, produktivnost, ročno komisioniranje, distribucijska logistika
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 175; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici