| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Digitalna transformacija logističnih procesov v panogi ravnanja z odpadki
Tjaša Vodička, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu ugotavljamo vpliv pandemije covida-19 na digitalizacijo logističnih procesov, in sicer na področju ravnanja z odpadki. Najprej teoretično preučujemo vlogo digitalizacije, pri čemer izpostavimo tako prednosti kot slabosti digitalizacije poslovanja. Še posebej se osredotočimo na vpliv pandemije, ki je povzročila potrebo po globalni digitalizaciji podjetij. To je pomenilo hitro prilagajanje tako nestabilnim tržnim razmeram, kot tudi vse zahtevnejšim željam kupcev. S pregledom različnih mednarodnih študij smo ugotovili, da je bila sprememba na ravni digitalizacije podjetij v času pandemije nujna za njihov obstoj, hkrati pa je prav digitalizacija postavila temelje poslovanja v prihodnosti. Pandemija koronavirusne bolezni je podjetja postavila pred tehnološko prelomno točko in za vedno spremenila način njihovega poslovanja. Podjetja se trudijo ostati na vrhu svoje industrije tako, da sledijo razvijajočemu se digitalnemu svetu. Posledice so vidne v proizvodnem in logističnem sektorju. Proizvodna in logistična industrija svoj ekosistem integrirata z najsodobnejšimi tehnologijami pri upravljanju dobavne verige. Potreba po učinkovitem upravljanju motenj dobavnih verig v času epidemije je napovedala tehnološki prehod na logistiko 4.0. Danes pa premik k trajnosti po pandemiji vodi v prehod na logistiko 5.0. S trajnostnimi premiki k digitalnemu svetu se soočajo tudi slovenska podjetja. Zato smo se v magistrskem delu osredotočili na digitalne transformacije logističnega procesa v industriji ravnanja z odpadki, pri čemer nas je zanimalo predvsem, kako se je podjetje Surovina d.o.o. s tovrstnimi procesi soočalo pred pandemijo in po njej. Osredotočili smo se predvsem na področje logistike, ki je v tej panogi zelo pomembna, saj predstavlja velik del poslovne učinkovitosti. Zanimalo nas je, v katerem delu logističnega procesa v panogi ravnanja z odpadki se pojavlja največja potreba po digitalizaciji. Ugotovili smo, da se bo delež vlaganj – glede na obdobje pred pandemijo – bistveno povečal na področju digitalizacije. Podjetje največje potrebe po digitalizaciji izkazuje v procesu vhodne logistike – pri nabavi. Za podjetje Surovina d.o.o. je pomembno predvsem vzpostaviti elektronsko naročanje odvozov za dobavitelje in na podlagi tega vzpostaviti sprejemljiv vozni park, ki bi zmanjšal neizkoriščene kilometre, s tem pa stroške goriva ter količino emisij. Najpomembnejši sklop digitalizacije vhodne logistike bo reševanje reklamacij – modul bo podjetju omogočil prepoznavanje težav in zmanjšanje stroška s surovinami, ki ne dosegajo zahtevanih standardov.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, informatizacija, digitalizacija, digitalna transformacija, pandemija, industrija ravnanja z odpadki, logistični procesi, nabavna logistika, prodajna logistika, optimizacija logistike.
Objavljeno v DKUM: 23.01.2023; Ogledov: 916; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

2.
Primerjalna analiza deželnih tveganj Češke in Madžarske
Tjaša Vodička, 2020, diplomsko delo

Opis: Deželno tveganje se nanaša predvsem na ekonomska in politična tveganja v neki državi. Za uveljavljanje podjetij na tujih trgih je zelo pomembno poznavanje teh tveganj, kajti nepoznavanje lahko povzroči nepričakovane naložbene izgube. Zaradi globalizacije in s tem povezana hitro rastoča mednarodna posojila in tuje neposredne investicije, je analiza deželnega tveganja postala ključna za mednarodne upnike in vlagatelje. V prvem delu diplomskega projekta smo predstavili koncept deželnega tveganja in obravnavali možna tveganja, ki lahko vplivajo na odločitve tujih investitorjev pred vstopom na tuji trg. Razložili smo pomen analize deželnega tveganja in obravnavali možne oblike obvladovanja deželnega tveganja. Češka in Madžarska sta državi Srednje Evrope, ki sta geografsko dobro locirani in privlačni za tuje vlagatelje. Na podlagi zbranih podatkov smo v drugem delu diplomskega projekta izvedli analizo deželnega tveganja in primerjali stopnjo tveganja obeh držav. Pri analizi smo uporabili podatke institucij Coface in Euler Hermes in primerjali prednosti ter slabosti. Proučili smo ekonomska in politična tveganja Češke in Madžarske in s tem glavne indikatorje, kot so gospodarska rast in ekonomska politika. Na podlagi primerjalne analize ugotavljamo, da je zaradi nižje stopnje deželnega tveganja, Češka bolj privlačna država za tuje neposredne investitorje kot Madžarska.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, deželno tveganje, analiza tveganj, tuje neposredne investicije, Češka, Madžarska.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2020; Ogledov: 1930; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici