2.
Vloga vzgojitelja pri zgodnjem odkrivanju motorično nadarjenih otrokTjaša Trep, 2017, diplomsko delo
Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali vlogo vzgojitelja pri zgodnjem odkrivanju motorično nadarjenih otrok. V teoretičnem delu smo opredelili pojem nadarjenost, predstavili modela nadarjenosti in dejavnike, ki vplivajo na razvoj nadarjenosti. Predstavili smo pravice, potrebe in značilnosti motorično nadarjenih otrok in pojasnili, zakaj je pomembno njihovo zgodnje odkrivanje. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kakšna je vloga vzgojitelja pri zgodnjem odkrivanju, in sicer koliko so vzgojitelji za to delo usposobljeni, ali prepoznavajo motorično nadarjene, kakšne individualne možnosti jim omogočajo in kakšno spodbudno okolje jim nudijo. V raziskavo smo vključili neslučajnostni vzorec konkretne populacije 120 vzgojiteljic/vzgojiteljev, zaposlenih v javnih vrtcih Republike Slovenije, na območju podravske regije. Pridobili smo 102 izpolnjena anketna vprašalnika in jih zaradi pomanjkljivosti obdelali 99. Uporabili smo deskriptivno metodo in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Pridobljene podatke smo obdelali s kvantitativno tehniko obdelave podatkov (frekvenčne distribucije in 2-preizkus). Ugotovili smo, da so vzgojitelji dobro usposobljeni za delo z motorično nadarjenimi, ne glede na delovno dobo ali stopnjo izobrazbe, in da prepoznavajo motorično nadarjene otroke, pri tem pa ni razlike med prepoznavanjem v prvem in drugem starostnem obdobju ali v kombinirani skupini, niti med različno starimi vzgojitelji. S pomočjo pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so po mnenju anketiranih vzgojiteljev možnosti individualnega dela slabe in da se večina vzgojiteljev strinja, da otrokom nudijo zadovoljivo spodbudno gibalno okolje.
Ključne besede: nadarjenost, motorično nadarjeni, zgodnje odkrivanje, vzgojitelj, otroci
Objavljeno v DKUM: 25.05.2017; Ogledov: 2686; Prenosov: 458
Celotno besedilo (1,33 MB)