1. Izzivi vzgojiteljev predšolskih otrok ob stiku z multikulturalizmom : diplomsko deloTjaša Simonič, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Izzivi vzgojiteljev predšolskih otrok ob stiku z multikulturalizmom v vrtcu je sestavljena iz dveh sklopov. V prvem sklopu smo tematiko obravnavali iz teoretičnega vidika. Pojme smo nadgrajevali od najširšega k specifičnim. V drugem, empiričnem sklopu smo izvedli anketo, s katero smo želeli ugotoviti, s kakšnimi izzivi se pri svojem delu v vzgojno-izobraževalnih ustanovah srečujejo vzgojitelji predšolskih otrok.
Namen naše naloge je bil raziskati, ali se vzgojitelji predšolskih otrok v slovenskih vrtcih srečujejo z izzivi na področju multikulturalizma. Obravnavana naloga je relevantna in aktualna z dveh vidikov. Prvič, ker analizira področje multikulturalizma, ki je skozi leta vse bolj aktualno. In drugič, ker je nerazumevanje multikulturalizma zelo pogosto lahko vzrok za neučinkovitost in neuspešnost vzgojiteljev ter vzgojno-varstvenih zavodov. Lastne izkušnje in učinek zatiskanja oči pred izzivi se v neformalnem okolju zaznavajo in obravnavajo bolj kritično, kot si bi želeli priznati na formalni ravni vodstva zavodov.
Ključne besede: multikulturalizem, vzgojitelji predšolskih otrok, izzivi, kultura, otroci
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 597; Prenosov: 126
 Celotno besedilo (2,10 MB) |
2. Varstvo otrok v oboroženih spopadih : magistrsko deloTjaša Simonič, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je obravnavana tematika varstva otrok v oboroženih spopadih, sorodni pojmi, ki so povezani z varstvom v oboroženih spopadih ter najpomembnejši mednarodnopravni dokumenti na področju varstva otrok. Oboroženi spopadi, vojne, terorizem, bremenijo številne otroke po svetu. Otroci so v državah, ki so izpostavljene tovrstnim spopadom, prisiljeni odrasti zelo hitro. Številni otroci se pridružijo oboroženim skupinam izključno iz razloga, da se izognejo revščini ter da se počutijo varne in se izognejo morebitni smrti.
Osrednja tema moje magistrske naloge je predstaviti položaj otrok, ki so rojeni v državah, v katerih divja vojna. Na tisoče otrok po svetu je vpletenih v oborožene spopade. Rekrutirajo jih tako vladne vojske kot tudi paravojaške in druge oborožene skupine. Mednarodno pravo to prepoveduje, rekrutiranje mlajših od 15 let je celo vojni zločin. Na področju varstva otrok je veliko mednarodnopravnih dokumentov, ki si prizadevajo za njihovo varstvo. Zaščita otrok v oboroženih spopadih se je začela s štirimi ženevskimi konvencijami iz leta 1949. Te konvencije poskušajo ublažiti posledice nasilja v vojni, zlasti glede ranljivih skupin oseb - bolnih, ranjenih, vojnih ujetnikov. Po drugi svetovni vojni je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Deklaracijo o otrokovih pravicah. Deklaracija je odprla pot za sprejetje Konvencije o otrokovih pravicah iz leta 1989, ki je postala prvo pravno zavezujoče mednarodno besedilo za zaščito otrokovih pravic.
Eden izmed najpomembnejših dokumentov na področju oboroženih spopadov je tudi Rimski statut. Z Rimskim statutom je bilo ustanovljeno mednarodno kazensko sodišče. Rimski statut določa, da je dolžnost vsake države izvajati kazensko jurisdikcijo zoper tiste, ki so odgovorni za mednarodna hudodelstva.
V magistrski nalogi je predstavljen tudi vpliv oboroženih spopadov na izobraževanje ter spolno zlorabo otrok. Oboroženi spopadi v zadnjih letih so prizadeli življenja številnih otrok. Oboroženi spopadi vplivajo tudi na izobraževanje otrok ter na njihovo varstvo pred spolnimi in drugimi zlorabami. Izobraževanje je bistvena pravica vseh državljanov. Ima ključno vlogo pri zaščiti otrok pred zlorabo ali zanemarjanjem. Konvencija o otrokovih pravicah v 28.členu priznava pravico vsakega otroka do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja in spodbuja razvoj sekundarnega izobraževanja, ki je dostopno in omogočeno.
V oboroženih spopadih med drugim prevladuje tudi spolno nasilje. Mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic absolutno prepovedujeta vse oblike spolnega nasilje v vsakem trenutku in proti vsakomur. Mednarodno kazensko pravo določa odgovornost za storilce spolnih zločinov. Ti trije pravni organi se na tem področju zelo krepijo in si prizadevajo za izboljšanje.
V zaključku magistrske naloge sem se dotaknila tudi mednarodnih organizacij, ki si že vrsto let prizadevajo za izboljšanje varstva otrok. Med najpomembnejšimi organizacijami sta vsekakor UNICEF in Mednarodni odbor Rdečega križa. Njuna glavna naloga je zaščiti življenje in dostojanstvo žrtev oboroženih spopadov, med katerimi je veliko tudi otrok.
Ključne besede: otrokove pravice, oboroženi spopadi, terorizem, otrok vojak, varstvo otrok, begunci.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1315; Prenosov: 193
Celotno besedilo (930,01 KB) |
3. Transspolnost - pravno priznanje spola v Sloveniji in NemčijiTjaša Simonič, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika pomena transspolnosti ter sorodni pojmi, ki so povezani s samo transspolnostjo. Naša družba namreč prikazuje spol v moški in ženski različici, to bi bilo naj neko naravno in ultimativno dejstvo. Posledica tega je, da so transspolne osebe podvržene veliki stopnji diskriminacije, nestrpnosti in nasilja, kršene so njihove temeljne pravice (pravica do fizične integritete, pravica do zdravja).
Osrednja tema moje diplomske naloge je raziskati razlike med pravnim priznanjem transspolnosti na slovenskem in nemškem področju, oziroma ali je pravica do spremembe spola v izbranih državah priznana ter kakšen je postopek, ki pripelje do tega, da je osebi priznan tretji spol. V Sloveniji namreč nimamo ustreznega zakona, ki bi podrobneje urejal spremembo spola. Sprememba spola v Sloveniji je urejena v 37. členu Zakona o matičnem registru. V diplomski nalogi obravnavam tudi Zakon o osebnem imenu in Zakon o centralnem registru prebivalstva, ki sta prav tako pomembna na področju transspolnosti. Medtem ko sprememba spola v Sloveniji ni ustrezno urejena, je v Nemčiji urejena v za to posebnem zakonu, ki se imenuje Zakon o spremembi imena in določanje spola v posebnih primerih- Transsexuellengesetz. Nemčija je med drugim staršem omogočila, da ob registraciji otroka ne navedejo njegovega spola.
Proti koncu diplomske naloge sem se dotaknila tudi sodbe ESČP v zadevi Van Kück proti Nemčiji, Application no. 35968/97, junij 2003.
Ključne besede: Transspolnost, biološki spol, družbeni spol, pravno priznanje spola, diskriminacija.
Objavljeno v DKUM: 30.10.2017; Ogledov: 2534; Prenosov: 391
Celotno besedilo (944,05 KB) |
4. |
