| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA
Tjaša Ružič, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Kreditno tveganje je tveganje finančne izgube, ki je predvsem posledica dolžnikove nezmožnosti, da zaradi katerega koli vzroka ne izpolni svoje pogodbene ali finančne obveznosti. Tveganje ima dve razsežnosti, ali bodo sredstva vrnjena ali ne, ter ali bodo vrnjena v roku kot je dogovorjeno med kreditodajalcem in kreditojemalcem. Kreditno tveganje je z vidika nastanka potencialnih izgub najpomembnejše bančno tveganje, zato je njegovo učinkovito obvladovanje in upravljanje za poslovanje bank zelo pomembno. Poleg kreditnega tveganja poznamo še vrsto drugih tveganj kot so: deželno, likvidnostno, obrestno, pravno, operativno in druga. Dejavniki kreditnega tveganja, so podlaga na kateri lahko pričnemo ocenjevati kreditojemalčevo sposobnost vračila izposojenih sredstev in meriti kreditno tveganje. Dejavniki, ki vplivajo na kreditno tveganje so podjetje, okolje in panoga. Kreditno tveganje lahko razvrstimo na tri vrste podtveganj: tveganje izpostavljenosti banke, tveganje izterjave neplačanega dolga ter tveganje neizpolnjevanja obveznosti. Vse tri vrste podtveganj smo podrobneje pojasnili v 3 poglavju. Banke poskušajo na različne načine obvladovati kreditno tveganje, ki jih lahko delimo na obvladovanje in merjenje kreditnega tveganja. Ugotavljanje, merjenje in spremljanje kreditnega tveganja ter bančni nadzor je marsikje tudi že računalniško podprt. Banka z merjenjem tveganja določi mejo še sprejemljivega tveganja, ki ga je pripravljena prevzeti. Poznamo več načinov za obvladovanje in upravljanje omenjenega tveganja. To so: ugotavljanje bonitete in kreditne sposobnosti kreditojemalca, razvrščanje aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk, izpostavljenost banke, kreditne mape, pomen informacij v kreditnih poslih, kreditna analiza ter ocenjevanje in merjenje kreditnega tveganja. Zaradi treh osnovnih motivov banke je ocenjevanje omenjenega tveganja ključno, in sicer zaradi pravilnega zaračunavanja cene kredita, pravilnega določanja višine kredita in dobe kreditiranja ter pravilne ocene potencialne izgube. Bistven dejavnik za obvladovanje omenjenega tveganja je ugotavljanje bonitete kreditojemalca. Komitente banke razvrščajo v bonitetne razrede in predvsem na podlagi razreda določajo tudi zavarovanje kreditne naložbe. Kvaliteto svojega kreditnega portfelja in kreditna tveganja banke ocenjujejo na podlagi bonitetnih ocen komitenta. Z bonitetno oceno banka naredi oceno kvalitete komitenta in njegove sposobnosti, da bo izpolnjeval svoje obveznosti. Modeli za merjenje kreditnega tveganja se delijo na kvantitativni model ter kvalitativni model. Kvalitativni modeli so v primerjavi s kvantitativnimi modeli subjektivnega značaja, vendar kljub temu uporabno orodje za ocenjevanje kreditnega tveganja. Tveganje ocenjujejo z vidika faktorjev, ki so značilni za posamezne kreditojemalce (finančni vzvod, variabilnost dobička, ugled kreditojemalca,..) ter z vidika tržnih faktorjev, ki zadevajo vse kreditojemalce (višina obrestnih mer, poslovni cikel). Katero vrsto zavarovanja kredita bo zahtevala banka od komitenta je odvisno od številnih dejavnikov kot so stroški zavarovanja, kvalitete zavarovanja, namena in ročnosti kredita, vrste kreditojemalca ter drugih dejavnikov. Poznamo različne oblike zavarovanja kredita kot so bančna garancija, poroštvo, hipoteka, patronatska izjava, prenos v zavarovanje ter pristop k dolgu. Več kazalnikov opozarja, da se kreditno tveganje razmeroma hitro povečuje tudi v slovenskem bančnem sektorju. En od kazalnikov je naraščanje zamud komitentov pri poravnavanju obveznosti do bank, povečanje deleža nedonosnih terjatev, višja pokritost terjatev z oslabitvami ter prehajanje iz najvišjih bonitetnih skupin A in B v skupino C. Kreditno tveganje je naraslo tudi na podlagi izpostavljenosti tujcem, pri katerih je delež zamud nad 90 dni v vseh zamudah te skupine komitentov v primerjavi z drugimi skupinami komitentov najvišja. Visok finančni vzvod imajo dejavnosti kot so gradbeništvo, promet, skladiščenje in poslovanje z nepremičninami. V letu 2009
Ključne besede: tveganje, kreditno tveganje, obvladovanje tveganj, kreditna analiza, zavarovanje tveganj, stabilnost bančnega sektorja, upravljanje s tveganji
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 3283; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (575,08 KB)

2.
Organizacijska klima na primeru Mestne občine Murska Sobota
Tjaša Ružič, 2017, magistrsko delo

Opis: Organizacijska klima ni nikjer povsem enaka, razlikuje se od organizacije do organizacije in ravno zato je pomembno, da organizacije težijo k vzpostavljanju ugodne organizacijske klime, kar je osnova za dobro in učinkovito delovanje organizacije. Zelo pomembno je, kakšno vzdušje prevladuje v sami organizaciji, saj ravno to najbolj vpliva na medsebojne odnose med zaposlenimi ter na njihovo učinkovitost in produktivnost pri opravljanju dela. Ravno iz tega vidika bi morale organizacije in vodje nameniti posebno pozornost organizacijski klimi in njenemu vplivu na samo organizacijo in zaposlene. Na zadovoljstvo zaposlenih vplivajo različni dejavniki organizacijske klime, med drugim medsebojni odnosi, ki prevladujejo med zaposlenimi, vodenje, organizacija, zadovoljstvo z delovnim mestom ter ostali dejavniki organizacijske klime. V uvodu magistrske naloge smo opredelili področje, problem, namen, cilje in raziskovalne hipoteze, ki smo si jih zastavili. Na koncu pa smo navedli tudi predpostavke raziskave in omejitve, s katerimi smo se srečevali pri pisanju magistrske naloge. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu smo predstavili pojem organizacijske klime in njene sorodne pojme ter povezave med njimi, funkcije organizacijske klime, vrste klim, načine merjenja organizacijske klime in dejavnike organizacijske klime ter jih podrobneje opisali. V raziskovalnem delu smo prikazali organizacijsko klimo na primeru Mestne občine Murska Sobota (MOMS), pri čemer smo podatke pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Po analizi vrnjenih anketnih vprašalnikov smo pridobljene podatke statistično obdelali ter podatke prikazali v obliki grafov in tabel ter jih opisali. Na koncu smo podali tudi svoje predloge za izboljšave ter ukrepe, s katerimi bi po našem mnenju organizacija lahko še izboljšala svojo obstoječo organizacijsko klimo.
Ključne besede: organizacijska klima, dejavniki organizacijske klime, organizacija, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 320; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici