| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NEKATERI VIDIKI RAZŠIRJENOSTI MOBINGA MED UČITELJI V OSNOVNI ŠOLI
Tjaša Purgaj, 2009, diplomsko delo

Opis: V času vse večje tekmovalnosti, individualizma in skrbi za dobiček se vse bolj srečujemo s psihičnim nasiljem na delovnem mestu. Mobing je vsako neprimerno ravnanje na delovnem mestu, ki se pojavlja načrtno, sistematično in dlje časa z namenom, da se žrtev izloči iz delovne sredine. Negotova delovna mesta, stres, spremembe v načinu organizacije, slabi medsebojni odnosi so le nekateri izmed vzrokov mobinga. Posledice psihičnega nasilja za žrtev so lahko zelo hude, od psihičnih težav in obolenj do pomanjkanja socialne varnosti in slabenja socialnih odnosov. Po številnih raziskavah se mobing najpogosteje pojavlja v javni sferi. V diplomskem delu nas je zanimalo, v kolikšni meri je mobing razširjen med učitelji v osnovni šoli. Rezultati so pokazali, da je mobing med učitelji še kako prisoten, zato je potrebno veliko delati na preventivi. Ni dovolj samo zakonsko sprejetje mobinga kot kaznivega dejanja, pač pa je treba vzpostaviti javno zavest o škodljivih posledicah mobinga in razviti družbeno občutljivost za ta problem.
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, delovno mesto, nadlegovanje, konflikt, medsebojni odnosi, psihične posledice, učitelji
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 3964; Prenosov: 465
.pdf Celotno besedilo (990,10 KB)

2.
UČITELJEV POGLED NA SODELOVANJE ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV IN UČITELJEV V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Tjaša Purgaj, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsak otrok v sebi skriva določen zaklad, ki ga je v šolskem prostoru potrebno odkriti in razvijati naprej. Da je otroku omogočen celostni razvoj osebnosti in njegovih potencialov, je potrebno sodelovanje vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. V diplomskem delu smo se osredotočili na sodelovanje učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev, saj so ti v največji meri odgovorni za ustvarjanje ustrezne klime in pogojev za zdrav razvoj otroka v šoli. V teoretičnem delu smo predstavili šolsko svetovalno službo, njene dejavnosti in ciljne skupine, s katerimi sodeluje v procesu svetovanja. Izpostavili smo sodelovanje z učitelji, raziskali, kakšne so možnosti za sodelovanje, predstavili proces posvetovanja in pogledali, kje lahko najdemo možne ovire za sodelovanje. V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskali, kako učitelji osnovnih in srednjih šol vidijo, razumejo in ocenjujejo sodelovanje s svetovalnimi delavci na šoli. Ugotovili smo, da je sodelovanje dobro in da so učitelji zadovoljni z dobljeno pomočjo svetovalne službe. Največkrat se učitelji na svetovalne delavce obračajo zaradi učencev s posebnimi potrebami in zaradi vedenjskih težav učencev. Kot možne ovire za sodelovanje so učitelji najpogosteje navajali preobremenjenost tako njih samih kot svetovalnih delavcev in nepripravljenost učiteljev za tak način dela. Ocenjujemo torej, da bi svetovalni delavci morali bolj spodbujati in pritegniti učitelje za posvetovalni način dela, učitelji pa bi se morali začeti zavedati, da le skupno sodelovanje obeh podsistemov na šoli prinaša pozitivne rezultate v razvoju, napredku in učenju učencev.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, učitelji, sodelovanje, posvetovanje, ovire za sodelovanje, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno: 04.01.2010; Ogledov: 3375; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (793,18 KB)

3.
Nekateri sociološki vidiki razširjenosti mobinga med učitelji v osnovni šoli
Jana Goriup, Tjaša Purgaj, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja raziskavo pojava mobinga v različnih delovnih okoljih slovenske osnovne šole, in sicer na podlagi empiričnih podatkov, zbranih v treh osnovnih šolah kot delovnih organizacijah. Avtorici ugotavljata razlike med šolami glede pogostosti pojavljanja pojava, značilnosti žrtev, vzrokov, zaradi katerih se pojavi, in posledic, ki nastanejo. Podatki empiričnih raziskav psihosocialnih pogojev v šolah kot delovnih organizacijah kažejo, da je vse več zaposlenih žrtev mobinga. Mobing je definiran kot močan socialni stresor v delovnih organizacijah. Napaden posameznik oz. družbena skupina mobing doižvlja kot konfliktno situacijo in komunikacijo na delovnem mestu. Napaden posameznik, žrtev konflikta, je izpostavljen stalnim in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb na delovnem mestu, z namenom, da ga izrinejo iz delovne organizacije ali mu kako drugače škodujejo. Nad napadeno osebo se izvajajo pritiski, ustrahovanja, osebo se ponižuje, nadleguje ali kako drugače nanjo negativno vpliva.Žrtev zaradi psihičnih obremenitev v večini primerov zboli in pogosto tudi zapusti delovno mesto. Mobing lahko posameznika prizadene do tolikšne mere, da se ni več sposoben vključiti v nobeno delovno okolje. Posameznik posledice najpogosteje doživlja kot stres, raztresenost, težave s koncentracijo in družinske probleme.
Ključne besede: mobing, psihično nasilje, delovno mesto, konflikti, osnovne šole, učitelji
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 560; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici