1. Tourism climate change adaptation : The case of SloveniaMaja Turnšek, Chris Cooper, Barbara Pavlakovič Farrell, Katja Kokot, Tomi Špindler, Zala Žnidaršič, Tjaša Pogačar, 2024 Opis: This monography is a result of the national research project “V7-2128 Climate change and sustainable tourism development in Slovenia”. It prepares the groundwork for adaptation within the tourism sector in Slovenia, assesses the risks and vulnerabilities of Slovenian tourism to climate change, and identifies possible adaptation options of Slovenian tourism. The analysis uses past climate data and three scenarios of climate change until the end of the 21st century. Two databases were used to get a wider range of available data: the Copernicus Climate Change Service and Slovenian Environment Agency archive data. The analysis focuses on four main areas of Slovenian tourism: (a) water related tourism, (b) urban and cultural tourism and MICE tourism, (c) winter outdoor tourism and (d) summer outdoor tourism. The results confirm past comparative research about Slovenian tourism being less vulnerable to climate change, with the important exception of winter tourism. While some of the climate change impacts are expected to even benefit Slovenian tourism, adaptation processes are still highly recommended both with regards to direct impacts, such as the increase of temperature, and indirect impacts such as the expected increase of tourism impacts on biodiversity due to the prolonged summer season.
Ključne besede: tourism, climate change, adaptation, tourism climate index, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (17,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Turizem in blaženje podnebnih sprememb : oblikovanje modela ocene ogljičnega odtisa turistov, ki prenočijo v Sloveniji, in priporočil za zmanjševanje ogljičnega odtisa v slovenskem turizmu2024, znanstvena monografija Opis: Pričujoča monografija je rezultat projekta »CRP V7-2128 Podnebne spremembe in trajnostni razvoj turizma v Sloveniji«. Gre za ciljni raziskovalni projekt, namenjen oblikovanju strateških predlogov ukrepov za zmanjševanje ogljičnega odtisa slovenskega turizma in njegovo prilagajanje na podnebne spremembe na podlagi dejanskih podatkov in poglobljenega modela, ki vključuje specifičnosti zbiranja podatkov o turizmu v Sloveniji. V monografiji so predstavljeni rezultati, ki naslavljajo naslednje cilje projekta: 1. Oblikovanje in testiranje modela ocene ogljičnega odtisa turistov, ki prenočijo v Sloveniji, na ravni destinacij s podanimi prvimi rezultati; 2 Oblikovanje strateških priporočil na ravni države, občin in javnih ter zasebnih ponudnikov z ukrepi v namen spremljanja in zmanjševanja ogljičnega odtisa slovenskega turizma. Rezultati naslavljajo doseganje ciljev Pariškega podnebnega sporazuma, Evropske zelene direktive, Strategije Slovenije 2030, Načrta za okrevanje in odpornost in Strategije trajnostnega razvoja slovenskega turizma 2022 – 2028. Končna priporočila prispevajo k trajnostnemu razvoju slovenskega turističnega gospodarstva in utrjevanju Slovenije kot zelene destinacije.
Ključne besede: podnebne spremembe, ogljični odtis, ukrepi blaženja podnebnih sprememb, prevoz, nastanitve, doživetja, prehrana turistov
Objavljeno v DKUM: 28.06.2024; Ogledov: 154; Prenosov: 55
Celotno besedilo (7,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Spremenljivost dolžine rastne sezone in termalnega časa v Mariboru v obdobju 1971-2020Zalika Črepinšek, Tjaša Pogačar, Béla Kobulniczky, Lučka Kajfež-Bogataj, Nataša Pipenbaher, Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Slovenija kljub manjšim mestom ni izjema pri pojavu mestnih toplotnih otokov. Ob višjih temperaturah zraka je v mestih spremenjena tudi vodna bilanca, oboje skupaj pa vpliva na rastne razmere rastlin. Za Maribor smo od leta 1971 do leta 2020 po treh obdobjih in kot celoto analizirali povprečne dnevne temperature zraka, začetek, konec in dolžino rastne sezone ter termalni čas pri različnih temperaturnih pragovih (0, 5 in 10 C). V celotnem obdobju je bila povprečna letna temperatura zraka 10,9 °C, trend naraščanja je statistično značilen (0,46 °C/10 let). Pri temperaturnem pragu 5 °C se je rastna sezona v povprečju začela 8. marca in končala 20. novembra, trajala je 257 dni. Variabilnost med leti je zelo velika (SD = 21 dni), značilen trend dolžine rastne sezone (1,4 dni/10 let) lahko pripišemo tako zgodnejšemu začetku (4 dni) kot poznejšemu koncu (3 dni). Termalni čas je za vse tri temperaturne pragove največji v zadnjem obdobju (1991–2020), za prag 10 °C pa je bilo relativno povečanje največje. Vplive spremenjenih toplotnih razmer na fenološki razvoj moramo upoštevati pri strategijah prilagajanja na podnebne spremembe.
Ključne besede: rastna sezona, termalni čas, temperatura praga, Maribor, časovne analize
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
