Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kolegialne hospitacije predstavljajo pomembno obliko profesionalnega učenja učiteljev, saj omogočajo razvoj pedagoške prakse skozi neposredno opazovanje in strokovno refleksijo. Temeljijo na sodelovanju med učitelji, kjer eden prevzame vlogo opazovalca, t. i. "kritičnega prijatelja", drugi pa vlogo opazovanega. Gre za vnaprej strukturiran proces, ki temelji na zaupanju ter spodbuja strokovno razpravo. Magistrsko delo obravnava kolegialne hospitacije kot obliko strokovnega sodelovanja med osnovnošolskimi učitelji, s poudarkom na izkušnjah, koristih, pogojih in ovirah, ki spremljajo ta proces. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako pogosto učitelji sodelujejo pri kolegialnih hospitacijah, kako usposobljene se počutijo, katere dejavnike prepoznavajo kot ključne za uspeh in katere ovire jih pri tem omejujejo. V raziskavi je sodelovalo 312 učiteljev iz vse Slovenije. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom in analizirani s pomočjo statističnega programa SPSS. Rezultati kažejo, da učitelji kolegialne hospitacije prepoznavajo kot orodje strokovnega razvoja, vendar se v praksi srečujejo s številnimi ovirami, kot so pomanjkanje časa, strah pred ocenjevanjem in neustrezna priprava. Opazovalci pogosto občutijo negotovost pri dajanju povratne informacije, opazovani pa stres in visoka pričakovanja. Kljub izzivom večina učiteljev izraža pripravljenost za sodelovanje, zlasti če so jasno opredeljeni cilji, podprti s konstruktivno povratno informacijo in strokovnim dialogom. Delo ponuja vpogled v aktualno prakso in predlaga pogoje za uspešnejšo uvedbo kolegialnih hospitacij v osnovnošolskem prostoru.
Ključne besede: kolegialne hospitacije, opazovanje pouka, strokovno sodelovanje, "kritični prijatelj", učitelji, profesionalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (4,87 MB)