| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ženska v antični Grčiji in Rimu
Tjaša Jerič, 2015, magistrsko delo

Opis: Položaj ženske v Grčiji se je skozi časovna obdobja starogrške države spreminjal. V zgodnjem obdobju, je bila ženska skoraj enakovredna moškemu, nato se je položaj močno poslabšal. Družbena depriviligiranost ženske se je kazala že ob njenem rojstvu, ko je bila nemalokrat prepuščena na milost in nemilost na kraju izpostavitve. Če jo je družina obdržala, je bila deležna najosnovnejše izobrazbe. Skozi vsa življenjska obdobja je bila podrejena moškemu, sprva očetu, po poroki možu. Njena družbena vloga je bila omejena na rojevanje dobrih državljanov. Najbolj cenjena je bila, ko je igrala vlogo pokorne, ustrežljive in tihe gospodinje, ki je za zidovi domačega gospodinjstva tkala, predla, vzgajala otroke ter nadzirala hišne sužnje. V javnem življenju se ni smela velikokrat pojavljati, razen ob različnih praznikih, kjer so imele ženske nepričakovano veliko vlogo. Tudi rimska ženska je bila vedno v senci moških. Rimska deklica je bila deležna skromnejše izobrazbe v primerjavi z dečkom. Skozi zgodovino rimske države se je izboljševal tudi položaj ženske. Kljub temu, da je bila njena domena predvsem delo v hiši, vzgoja otrok ter nadzor sužnjev, pa so se rimske ženske velikokrat pojavljale tudi v javnem življenju. Tako kot grška ženska, je tudi Rimljanka imela zelo pomembno vlogo pri religiji in na javnih praznovanjih. Prav tako je bila njena prioritetna naloga rojevanje otrok. Sprva je bila pod oblastjo očeta ali moža, nato pa je postala pomemben člen pri odločanju o svojem življenju.
Ključne besede: antika, položaj ženske, grška ženska, rimska ženska, družinsko življenje, javno življenje, vloga ženske
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 4518; Prenosov: 566
.pdf Celotno besedilo (1020,41 KB)

2.
VPLETANJE STARŠEV V DELO UČITELJA
Tjaša Jerič, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali vpletanje staršev v delo učitelja. V teoretičnem delu smo predstavili učitelja kot osrednjo figuro izobraževalnega procesa. Posvetili smo se staršem in njihovi vlogi pri izobraževanju otroka, posledično tudi njihovim pričakovanjem in pritiskom na učitelja ter vpletanju na področja učiteljevega avtonomnega odločanja. V empiričnem delu smo preverjali stopnjo zadovoljstva in zaupanja staršev v delo učitelja, stopnjo dojemanja učiteljeve strokovnosti, stališča staršev do učiteljeve avtonomije in izkušnje z vpletanjem staršev v delo učitelja. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v odgovorih glede na stopnjo izobrazbe staršev in glede na razred, ki ga obiskuje njihov otrok. Rezultati raziskave, ki smo jo opravili v aprilu 2015 med 254 starši otrok petih pomurskih osnovnih šol so pokazali, da so starši z delom učitelja večinoma zadovoljni, prav tako zaupajo učitelju kot strokovnjaku. Izkazalo se je, da obstajajo razlike v odgovorih glede na stopnjo izobrazbe staršev in razred otroka. Analiza je pokazala, da so višje izobraženi starši izkazali manjšo željo po vpletanju na področja učiteljeve strokovne avtonomije kot slabše izobraženi starši. Na splošno se je izkazalo, da učitelju najbolj zaupajo starši otrok, ki obiskujejo razredno stopnjo osnovnošolskega izobraževanja, manj pa starši starejših otrok.
Ključne besede: osnovnošolski učitelj, starši, učiteljeva strokovnost, učiteljeva avtonomija, vpletanje staršev
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 1074; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici