Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V okviru diplomskega dela je bila obravnavana uporaba kriminalističnega profiliranja kot dopolnilne metode pri preiskovanju kaznivih dejanj. Analizirano je bilo, kako to orodje prispeva k identifikaciji in aretaciji storilcev, pri čemer je bila pozornost usmerjena predvsem na njegovo učinkovitost, omejitve ter vpliv subjektivnih dejavnikov, kot so stereotipi, predsodki in kulturne pristranskosti. Preučeni so bili trije osrednji pristopi: kriminalistično preiskovalna analiza, preiskovalna psihologija in geografsko profiliranje, ki so bili primerjani glede na njihovo metodo, cilje, uporabnost in omejitve. Ugotovljeno je bilo, da se kriminalistično profiliranje kot samostojna metoda redko izkaže za dovolj zanesljivo, vendar le v kombinaciji z drugimi preiskovalnimi tehnikami, kot so forenzična analiza, pričanje ali analiza DNA, pomembno prispeva k zmanjšanju kroga osumljencev. Pri pregledu zgodovinskih primerov, kot so procesi v obdobju srednjeveških inkvizicij oziroma t.i. lov na čarovnice, je bilo ugotovljeno, da lahko uporaba metod, ki spominjajo na profiliranje, ob odsotnosti strokovnih standardov in etične regulacije vodi v sistematične kršitve človekovih pravic in krivične obsodbe. Izpostavljeno je bilo, da neobjektivna in nekritična uporaba profiliranja lahko privede do neupravičenega sumničenja nedolžnih oseb, kar zahteva strogo strokovno presojo in regulacijo v sodobni praksi. Potrjeni sta bili obe raziskovalni hipotezi, pri čemer je bilo poudarjeno, da se učinkovita uporaba kriminalističnega profiliranja doseže le z interdisciplinarnim pristopom in jasno opredeljenimi etičnimi okvirji. Na tej osnovi je bila predlagana potreba po nadaljnjem raziskovanju metodoloških pristopov in po oblikovanju izobraževalnih programov za profilerje. S tem bi se zagotovila večja objektivnost in zmanjšalo tveganje za napačne preiskovalne sklepe.
Ključne besede: kriminalistično profiliranje, preiskovalne metode, aretacije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljen vpliv čustvene inteligence na kadrovskega managerja. Najprej je predstavljen pojem management, njegove ravni delovanja ter kdo sploh je kadrovski manager in njegove naloge. V naslednjem poglavju je predstavljena čustvena inteligentnost. Zajema predstavitev komponent čustvene inteligence, obvladovanje čustev in samoobvladovanje. Zadnje teoretično poglavje pa predstavlja samo povezavo med čustveno inteligenco in kadrovskim managerjem. Teoretičnemu delu sledi raziskovalni del, ki sem ga izvedla v obstoječem podjetju. Izbrala sem si podjetje MASS, d. o. o., ki se ukvarja s prodajo modne obutve po Sloveniji in Hrvaški. Sama sem se pri raziskovanju osredotočila na slovenski trg. Izvedla sem ga s pomočjo ankete, ki sem jo razdelila med zaposlene v prodajalnah MASS po Sloveniji. Pridobljene rezultate sem nato predstavila s pomočjo grafov in opisa. V zaključku dela sem opisala možne rešitve, ki bi jih lahko podjetje uvedlo za izboljšanje rezultatov.
Ključne besede: management, manager, kadrovski manager, čustvena inteligenca
Objavljeno v DKUM: 15.01.2020; Ogledov: 1215; Prenosov: 199
Celotno besedilo (989,85 KB)