Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Impregnacija grafen oksida za uporabo pri kataliziranih reakcijah : magistrsko delo
Tjaša Cmager, 2024, magistrsko delo

Opis: Industrijski proizvodni postopki pogosto ustvarjajo škodljive stranske proizvode, ki ogrožajo zdravje in okolje. V okviru eksperimentalnega dela smo preučevali možnost zmanjšanja teh škodljivih produktov z razvojem učinkovitejših katalizatorjev, sintetiziranjem grafen oksida in vezavo soli AlCl3. Pripravili smo štiri katalizatorje z različnimi koncentracijami impregnirane soli. Sintetizirane katalizatorje smo testirali s naslednjimi metodami: infrardečo spektroskopijo s Fourier-jevo transformacijo, metodo za merjenje adsorpcije plina, vrstično elektronsko mikroskopijo, dinamično sipanje svetlobe, diferenčno dinamično kalorimetrijo, termogravimetrično kalorimetrijo, temperaturno programirano desorpcijo , ter na koncu izvedli reakcijo esterifikacije, kjer smo koncentracijo nastalega produkta določili z uporabo plinskega kromatografa. Z metodo infrardeče spektroskopije smo potrdili uspešno sintezo grafen oksida po Hummer-jevi metodi. Glede na rezultate diferenčne dinamične kalorimetrije smo ugotovili, da so vzorci brez nečistoč, razen prisotnosti vezane vode. S temperaturno programirano desorpcijo smo razkrili, da ima katalizator kGO – 20 mg AlCl3 največ aktivnih kislinskih mest. Z uporabo metode dinamičnega sipanja svetlobe smo ugotovili, da so vzorci homogeni, z največjo velikostjo delcev pri katalizatorju kGO – 20 mg AlCl3 (169,7 nm). Iz rezultatov analize vrstične elektronske mikroskopije je razvidno, da so delci kalciniranih in nekalciniranih vzorcev različnih velikosti. S termogravimetrično kalorimetrijo smo ugotovili, da se masa vzorcev linearno zmanjšuje z višanjem temperature. Glede na rezultate metode za merjenje adsorpcije plina smo razbrali, da so vzorci mezoporozni, pri čemer je kGO – 20 mg AlCl3 imel najboljšo specifično površino in volumen por. Pri reakciji esterifikacije miristinske kisline z metanolom se je izkazalo, da s katalizatorjem GO – 10 mg AlCl3 dosežemo 100 % presnovo že po eni uri, medtem ko smo z uporabo katalizatorja kGO – 20 mg AlCl3 dosegli najslabšo presnovo (36 %). Povzamemo lahko, da kombinacija nosilca grafen oksida in impregnirane soli AlCl3 predstavlja potencial za razvoj učinkovitih katalizatorjev.
Ključne besede: mokra impregnacija, katalizator, grafen oksid, esterifikacija, Hummer-jeva metoda, plinska kromatografija
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 21
Celotno besedilo (4,60 MB)

Encimska razgradnja ciprofloksacina z uporabo zamreženih encimskih skupkov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Tjaša Cmager, 2022, diplomsko delo

Opis: Antibiotiki so zdravila, ki nam pomagajo pri zdravljenju mnogih bolezni z zaviranjem in preprečevanjem procesov v mikrobnih celicah. Težava se pojavi pri njihovi razgradnji, saj jih človeško telo ne presnavlja v celoti. Zato se ti sproščajo v vodno okolje, kjer lahko negativno vplivajo na ne ciljne vrste. Pri diplomskem delu smo uporabljali antibiotik Ciprinol, ki se uporablja kot raztopina za infudiranje. Glavna učinkovina zdravila je Ciprofloksacin (CIP), ki spada med fluorokinolone in ima širok spekter uporabe. S tem namenom smo izvedli študijo razgradnje CIP z uporabo imobiliziranega encima v obliki zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) in magnetnih zamreženih encimskih skupkov (mCLEAs), s katerimi smo želeli doseči čim višjo razgradnjo antibiotika. Pri tem smo uporabili imobiliziran encim lakaza, ki je najbolj raziskan in uporabljen encim pri razgradnji farmacevtskih izdelkov. Tako smo najprej izvedli sintezo CLEAs in mCLEAs, pri čemer smo za imobilizacijo uporabili mrežni povezovalec glutaraldehid (GA). Imobilizirani lakazi v obliki CLEAs in mCLEAs smo določili aktivnost ter proučili učinkovitost imobilizacije. Diplomsko delo prikazuje študijo priprave imobiliziranega encima lakaza v obliki CLEAs in mCLEAs pri čemer smo proučili možnost večkratne uporabe imobilizirane lakaze v obliki CLEAs in mCLEAs, stabilnost imobilizirane lakaze pri 4 °C in 25 °C, ter vpliv temperature na stabilnost imobilizirane lakaze v obliki CLEAs in mCLEAs (25, 35, 40, 50 in 60 °C). Razgradnjo CIP smo določili s pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC). Rezultati študija stabilnosti imobilizirane lakaze pri 4 °C, kažejo, da je lakaza imobilizirana v obliki CLEAs (Lak-CLEAs) bolj stabilna, v primerjavi z lakazo imobilizirano v obliki mCLEAs (Lak-mCLEAs), saj je po 56 dnevih stabilnost Lak-CLEAs znašala 93 %, medtem ko je aktivnost Lak-mCLEAs znašala le 40 %. Hkrati smo ugotovili, da je skladiščenje imobilizirane lakaze pri 25 °C manj ugodno, saj je po 21 dneh skladiščenja pri 25 °C preostala aktivnost Lak-CLEAs znašala le 77 %, Lak-mCLEAs pa samo 48 %. Študija vpliva temperature na stabilnost imobiliziranega encima v obliki CLEAs in mCLEAs, je pokazala, da je Lak-CLEAs ohranila 86,3 % svoje začetne aktivnosti po 24 h pri 25 °C in Lak-mCLEAs 72,2 % aktivnosti po 24 h pri 35 °C. Cilj diplomskega dela je bila razgradnja antibiotika CIP, pri čemer smo po 72 h dosegli 22,8 % razgradnjo z Lak-mCLEAs in 10,7 % razgradnjo CIP na 1 mg encima z Lak-CLEAs. Ugotovili smo, da je najvišja razgradnja CIP bila dosežena pri 25 °C, z uporabo mCLEAs in mediatorjem SA (4 mM) po 72 h razgradnje (22,8 %).
Ključne besede: lakaza, imobilizacija, CLEAs, mCLEAs, CIP, SA, HPLC.
Objavljeno v DKUM: 23.09.2022; Ogledov: 719; Prenosov: 115
Celotno besedilo (3,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh