| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Digitalizacija javnih naročil in korupcijska tveganja : magistrsko delo
Tjaša Arnšek, 2024, magistrsko delo

Opis: V sodobnem svetu se dogajajo hitre in neprestane spremembe, katerih ključna sestavina je pogosto digitalizacija. Družba se je preoblikovala v digitalno obliko, kjer binarna niza 0 in 1 omogočata shranjevanje, urejanje in deljenje podatkov. Proces digitalizacije vključuje preoblikovanje analognih materialov v digitalni, elektronski format, namenjen shranjevanju in obdelavi v računalniških sistemih. Vlade po svetu uvajajo digitalizacijo kot osrednjo komponento reforme javne uprave, pri čemer želijo doseči večjo učinkovitost in kakovost storitev. Leta 2010 je Evropska unija z uvedbo več strateških dokumentov in direktiv začela svojo digitalno agendo, pri čemer je prepoznala hitro rastočo digitalno ekonomijo. Ta agenda vključuje širjenje digitalnega poslovanja, prilagajanje digitalizacije v poslovnem svetu ter izboljšanje digitalnih storitev v javnem sektorju in družbi kot celoti. Naša država se prav tako zavzema za prehod v sodobno digitalizirano gospodarstvo v prihodnjem desetletju, kar želi uresničiti s pomočjo strategije za digitalno transformacijo gospodarstva. Manchesterska deklaracija iz leta 2005 je poudarila pomembnost elektronskega javnega naročanja, ki je postalo ključna e-storitev za poslovne subjekte. Ta proces obsega več faz, vključno z e-objavo, e-oddajo ponudb, e-ocenjevanjem ponudb, e-naročilom, e-računom in e-plačilom. Ker je pri javnih naročilih vpleten denar davkoplačevalcev, je ključno zagotoviti transparentnost in učinkovitost v celotnem procesu. Javno naročanje ni le orodje za upravljanje javnih sredstev, temveč tudi sredstvo za uresničevanje javnih politik in spodbujanje razvoja določenih sektorjev. Toda obstaja tudi tveganje za korupcijo, še posebej na področju javnih naročil, ki predstavljajo pomemben del gospodarstva. Vprašanje korupcije postane še posebej pomembno v kontekstu digitalizacije javnega naročanja, saj se postavlja vprašanje, ali digitalni procesi povečujejo ali zmanjšujejo korupcijska tveganja. V okviru zaključnega dela smo tematiko obravnavali s pregledom in analizo relevantne znanstvene ter strokovne literature. Za pridobitev globljega vpogleda smo uporabili kvalitativni pristop raziskovanja, ki je vključeval usmerjene intervjuje s strokovnjaki, ki izvajajo procese javnih naročil.
Ključne besede: digitalizacija, javna naročila, korupcija, tveganja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 01.03.2024; Ogledov: 532; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (805,73 KB)

2.
Državni preventivni mehanizem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Tjaša Arnšek, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti in predstaviti delovanje državnega preventivnega mehanizma v Republiki Sloveniji, razumeti pravne temelje za delovanje ter ugotoviti kakšna je bila realizacija priporočil, ki jih je državni preventivni mehanizem izdal. Naloge državnega preventivnega mehanizma so bile z Zakonom o ratifikaciji Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju dodeljene Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije. Varuh funkcijo državnega preventivnega mehanizma opravlja predvsem z rednimi obiski krajev odvzema prostosti, zato je bila leta 2015 ustvarjena posebna enota DPM, ki obiskuje le te kraje, drugih individualnih pobud pa ne obravnava. V skladu z Zakonom o varuhu človekovih pravic je dolžnost Varuha, da Državnemu zboru predaja redna ali posebna poročila o svojem delu, poroča o pravni varnosti državljanov ter ugotovitvah o stopnji spoštovanja človekovih pravic. Varuh v vlogi državnega preventivnega mehanizma deluje od pomladi 2008, vsako leto pa pripravi poročilo o svojem delu v vlogi DPM, ki je sestavni del rednega Poročila Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, čeprav je tiskano v ločeni publikaciji. V diplomskem delu smo s preučevanjem letnih poročil Varuha o izvajanju nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma ugotovili, da se iz leta v leto izboljšuje stanje na področju človekovih pravic, bivalnih razmer in ravnanj z osebami, ki jim je odvzeta prostost. S sodelovanjem Varuha z nevladnimi organizacijami se število sodelujočih pri izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma povečuje, kar omogoča kvalitetnejše in pogostejše obiske ustanov. Državni preventivni mehanizem ob svojih obiskih vsako leto opaža nepravilnosti in pomanjkljivosti, zato izdaja ustreznim organom priporočila za njihovo odpravo. Varuh je zadovoljen z odzivi pristojnih organov obiskanih ustanov, saj so pripravljeni sodelovati ter poskušajo sprejeti vse ukrepe za potrebne izboljšave, ki so v njihovi domeni.
Ključne besede: diplomske naloge, državni preventivni mehanizem, človekove pravice, Varuh človekovih pravic RS
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 1060; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (638,42 KB)

Iskanje izvedeno v 1.83 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici