| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OCENJEVANJE ŠKOD IZ NASLOVA OBRATOVALNEGA ZASTOJA S PRIMEROM
Tjaša Črnko, 2012, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem seminarju obravnavamo obratovalne zastoje ter pogoje, pod katerimi pogoji jih je možno zavarovati. Obratovalni zastoj nastane takrat, ko podjetje ne more več normalno poslovati, torej pride do okvare, poškodbe ali pa celo uničenja strojev, surovin in drugih sredstev, ki so nujno potrebna za nemoteno poslovanje. Do zastoja pa lahko pride iz več razlogov, lahko je povezan z naravnimi katastrofami in pojavi, na katere človek nima vpliva, lahko pa tudi zaradi človeške napake. Zaradi obratovalnega zastoja izpadli dobiček iz poslovanja in zaradi zastoja nepokrite stalne stroške je mogoče nadomestiti z zavarovalnino, če sklenemo zavarovanje, za primer škode, ki bi povzročila obratovalni zastoj. Najpogosteje je v praksi možno zavarovati nadomeščanje škod, ki nastanejo ob obratovalnem zastoju zaradi požara in strojeloma. Predpogoj za sklenitev teh dveh zavarovanj pa je sklenjeno požarno oziroma strojelomno zavarovanje. Ocenjevanje teh škod, ki nastanejo iz naslova obratovalnega zastoja, pa je težko in zahtevno delo, ki od zavarovalniških cenilcev zahteva veliko strokovnega znanja, saj je potrebno upoštevati vse okoliščine pozitivne in negativne, ki vplivajo na obratovanje družbe, ki ima sklenjeno zavarovanje obratovalnega zastoja, tudi v primeru, če do obratovalnega zastoja ne bi prišlo Potrebno pa je upoštevati tudi tržne cene poškodovanih osnovnih sredstev.
Ključne besede: Obratovalni zastoj Obratovalni zastoj iz naslova požara Obratovalni zastoj iz naslova strojeloma Zavarovanje obratovalnega zastoja Zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi požara Zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi strojeloma Šomaž Franšiza Jamčevalna doba Časovna franšiza Zavarovalna premija Zavarovanje finančnih izgub Dobiček iz poslovanja Neizogibni stroški
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1152; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
PRIMERJALNA ANALIZA SPREJETJA NOVE EVROPSKE ZAKONODAJE NA PODROČJU REVIDIRANJA V SLOVENIJI, NEMČIJI, VELIKI BRITANIJI IN NA SLOVAŠKEM
Tjaša Črnko, 2018, magistrsko delo

Opis: Revidiranje je posebna gospodarska dejavnost, ki jo izvajajo za to specializirane gospodarske družbe oziroma posebej za to izobraženi in specializirani posamezniki, ki delujejo bodisi v okviru omenjenih družb bodisi kot samostojni subjekti. Revizorji tako preverjajo in preizkušajo računovodske izkaze gospodarskih družb, ki so zavezane k obvezni reviziji računovodskih izkazov ter tako po opravljeni reviziji podajo mnenje o korektnosti revidiranih računovodskih izkazov. Revizorji z vidika kapitalskega trga igrajo ključno vlogo, saj se delničarji zanašajo na njihove ugotovitve. Z vidika tega zaupanja pa je izrednega pomena, da obstaja regulacija na področju revidiranja. S strani Evropske unije lahko zaznamo prvo večjo regulacijo na področju revidiranja z uvedbo Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta. Omenjena direktiva je odgovor na finančne škandale, kot so na primer dogajanja v povezavi z družbami Enron, WorldCom in Parmalat, ki so zelo oslabila zaupanje javnosti v neodvisnost in nepristranskost revizorjev. Omenjena direktiva daje velik poudarek na etična načela revizorja, kot so na primer nepristranskost, poštenost, zaupnost in podobno, saj lahko le ob upoštevanju teh načel revizor deluje strokovno in neodvisno. Maja 2014 pa sta bila s strani Evropske unije objavljena dva nova dokumenta, ki se nanašata na regulacijo obvezne revizije računovodskih izkazov, to sta Direktiva 2014/56/EU o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze in Uredba (EU) 537/2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa. Nova evropska reforma na področju revidiranja si tako prizadeva povrniti zaupanje javnosti v neodvisnost in nepristranskost revizorjev, predvsem pa v revizijska mnenja, ki jih prebirajo vlagatelji. Z novo evropsko zakonodajo naj bi se izboljšala sama kakovost revidiranja, prav tako se z evropsko reformo na področju revidiranja uvajajo strožja pravila glede nadzora nad revizorji, na področju sankcij v primeru kršitev, uvaja se tudi obvezna rotacija revizorjev za vse družbe javnega interesa, strožje pa so opredeljene tudi smernice v zvezi s prepovednimi nerevizijskimi storitvami. Države članice EU so tako morale v roku dveh let implementirati nove evropske predpise na področju revidiranja, v okviru te implementacije pa so lahko izbrale različne načine prenosa le teh v svoje nacionalne zakonodaje, prav tako so nekatere države članice bolj, nekatere pa manj podrobneje opredelile zahteve nove evropske reforme na področju revidiranja. Velik razkorak med državami članicami EU lahko tako opazimo pri predpisanih sankcijah, saj nova evropska zakonodaja na področju revidiranja opredeljuje primere, v katerih se kršitelje sankcionira, ne opredeljuje pa same višine in načine sankcij za kršitve. Podobna razhajanja lahko zasledimo tudi pri sodnem varstvu revizorjev. Slovenija je pri implementaciji nove evropske zakonodaje na področju revizije, gledano z vidika opredelitve in višine sankcij za kršitve, zavzela zelo restriktivno stališče. Sankcije so v Sloveniji precej visoke glede na velikost revizijskega trga, večina revizijskih družb v Sloveniji je majhnih, visoke kazni za kršitve pa lahko zelo ogrozijo njihov obstoj. Majhne revizijske družbe se iz leta v leto srečujejo z upadom družb, ki so zavezane k reviziji, iz tega naslova pa si, da bi obdržale svoje naročnike oziroma pridobile še kakšnega novega naročnika, majhne revizijske družbe med sabo konkurirajo s ceno. Z vidika sodnega varstva pa je slovenski zakonodajalec zavzel zelo ohlapno stališče, ta namreč ne zagotavlja ustreznega pravnega varstva revizorjev in revizijskih družb, saj ne predvideva dvostopenjskega organa odločanja o kršitvah.
Ključne besede: revidiranje, Direktiva 2014/56/EU, Uredba (EU) 537/2014, ZRev-3, sankcije, sodno varstvo, rotacija revizorjev, nerevizijske storitve, nova evropska zakonodaja.
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 229; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici