| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 48
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
22. dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 9. in 10. junij 2021
2021, zbornik

Opis: Prispevki 22. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in povzetki petinštiridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik policijskega dela v skupnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 8
URL Povezava na datoteko

2.
Osebnost študentov Fakultete za varnostne vede
Karmen Černigoj, 2021, diplomsko delo

Opis: Vsak človek ima osebnost, ki ga dela edinstvenega. Pri tem ima vlogo veliko različnih dejavnikov, ki nenehno vplivajo na oblikovanje in spreminjanje osebnosti. V zaključnem delu smo s teoretično-raziskovalno metodo poskušali raziskati osebnostne lastnosti študentov prvega letnika Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, jih analizirati in ugotoviti, katere so prevladujoče dimenzije osebnosti, koliko se povezujejo z interesi za varstvoslovne poklice ter nazadnje, ali so primerljive z osebnostnimi dimenzijami študentov v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji. Raziskava je potekala na spletni strani 1KA. Vprašalniki, v katerem je bil test osebnosti mini-IPIP, so bili posredovani rednim študentom prvega letnika Fakultete za varnostne vede, od katerih je vprašalnik rešilo 73 študentov. V zaključku so podane ugotovitve, ki temeljijo na analizi rezultatov testa osebnosti mini-IPIP. Analiza je pokazala povezanost med določenimi osebnostnimi lastnosti in poklici – redar, varnostni inženir, varnostni menedžer, delo na fakulteti, varnostni inšpektor, delo na carini, forenzik, pravosodni policist in sodni izvedenec. Razlike med slovenskimi in tujimi študenti so se pokazale predvsem z angleškimi in minimalno z ameriškimi študenti. S slednjimi se je razlika pokazala le v sprejemljivosti. Z angleškimi pa je bila razlika v sprejemljivosti, vestnosti, nevrotičnosti in odprtosti do novih izkušenj.
Ključne besede: diplomske naloge, varstvoslovje, osebnost, mini-IPIP, študenti
Objavljeno: 10.05.2021; Ogledov: 133; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
Travmatski stres pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor
Timi Berghaus, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo govori o travmatskem stresu pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor. V delu lahko preberemo, kaj je travmatski stres, njegove dejavnike in kakšni so simptomi, reakcije ter posledice travmatskega stresa. Dotaknili smo se tudi teme travmatskega stresa v gasilstvu, kjer smo predstavili slovenske in mednarodne raziskave na področju stresa in gasilskega dela. Predstavljeni so obrambni mehanizmi in odpornost na stres ter načini, kako se spoprijemati in obvladovati stres. V zaključnem delu je poudarjeno poglavje psihološka pomoč prostovoljnim gasilcem, kjer predstavljamo, kako je organizirana pomoč na večih ravneh, kako poteka aktiviranje enote psihološke pomoči in kako deluje enota psihološke pomoči. Za raziskavo, katere smo se lotili, je pomembna tudi statistika intervencij. Naredili smo statistiko števila in vrst intervencij od leta 2009 do leta 2019. V zaključku dela smo predstavili empirično raziskavo med prostovoljnimi gasilci gasilske zveze Maribor in odgovorili na več raziskovalnih vprašanj. Ugotovili smo, da težko govorimo, da prav vsak prostovoljni gasilec v svojem operativnem obdobju doživi travmatski dogodek, hi-kvadrat test pa je pokazal, da statistično značilne povezanosti med številom intervencij in pogostosti srečanja z dogodki, ki vključujejo travmatski stres ni. Lahko pa trdimo, da je gasilsko delo za gasilce v določenih primerih zelo stresno oziroma travmatsko. S t-testom smo ugotovili, da je za gasilce v povprečju zelo stresno delo z osebo s posebej hudimi telesnimi poškodbami, delo s poškodovano/preminulo šibkejšo osebo, poškodba gasilca na intervenciji, delo s poškodovanim/ preminulim otrokom, delo s poškodovanim/preminulim mladostnikom, delo s poškodovano/preminulo nosečnico, smrt gasilca na intervenciji, poškodba ali smrt znanca/prijatelja/družinskega člana na kraju intervencije. Spraševali smo se, ali gasilci poiščejo strokovno psihološko pomoč po travmatskem dogodku na intervenciji in smo ugotovili, da od vseh izprašanih nihče ni poiskal strokovne psihološke pomoči. Zaskrbljujoč je podatek, da kar polovica izprašanih trdi, da prostovoljni gasilci nimajo organizirane strokovne psihološke pomoči. Zadnje raziskovalno vprašanje, ki smo si ga postavili, pa je bilo, ali imajo prostovoljni gasilci organizirano psihološko pomoč. Ugotovili smo, da imajo zelo dobro organizirano psihološko pomoč s strani države, za katero žal prostovoljni gasilci v veliki meri sploh ne vedo. Zaradi nezainteresiranosti pri sodelovanju v raziskavi žal vzorčenje ni verjetnostno in rezultatov naše raziskave ne moremo brez zadržkov posploševati na populacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, travmatski stres, prostovoljni gasilci, psihološka pomoč
Objavljeno: 07.05.2021; Ogledov: 92; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
Tesnoba in depresivnost študentov fakultete za varnostne vede
Hana Aškerc, 2021, diplomsko delo

Opis: Raziskovanje duševnih motenj nikoli ni bilo pomembnejše, sploh zaradi nenehnega naraščanja iz leta v leto in različnih starostnih skupin, ki se z njim spopadajo. Ker živimo v tako hitro odvijajočem času, nihče ni več imun na stres, ki je lahko, če ga posameznik ne zna dobro nadzorovati, tudi vzrok za kasnejši razvoj duševnih stisk. Predvsem depresija, razlog za vse več samomorov, je tista, ki jo je nujno že zgodaj zdraviti. Z njo tesno povezana tesnoba prav tako prinese v človekovo življenje mnogo negativnih posledic, zaradi katerih se mu lahko poslabšajo delovna učinkovitost in socialni odnosi. Še vedno pa je vse preveč ljudi, ki se raje zapirajo vase in so prepričani, da kaj takega nanje nikoli nebi imelo vpliva. Kljub notranjim bolečinam molčijo in navzven kažejo drugačno podobo - zato je tako velikega pomena ozaveščenost o duševnih motnjah, ki bi morala biti prisotna že od otroštva. V diplomski nalogi najprej opredelimo definicijo depresivne motnje in možnosti diagnosticiranja. Opišemo kriterije in simptome, ki se pri diagnosticiranju upoštevajo, kot tudi njene vzroke ter dejavnike, ki lahko vplivajo na njen nastanek. Opišemo še možnosti zdravljenja in raziskave, ki so potekale med študenti in mladimi. Poudarimo tudi problematiko njene pogostosti, ki postaja globalno breme in pomen ozaveščenosti ljudi po vsem svetu. Pregledamo tudi raziskave o duševnih motnjah na splošno, tako v svetu kot tudi v Sloveniji, in ugotavljamo povezanost slednjih z depresijo pri mladih. V nadaljevanju smo glede tesnobnih motenj prav tako opredelili osnove - definicijo, diagnozo, zdravljenje, simptome in študije, opravljene na temo študentov. Osredotočimo se na študije, opravljene glede tesnobe pri študentih, in opisujemo statistične podatke in rezultate, ki so bili ugotovljeni. Ugotavljamo tudi, katere duševne motnje se še lahko povezujejo z nastankom tesnobe. Poglabljali smo se tudi v razlike med spoloma, kar je bil del raziskave, opravljene v zadnjem delu. V zaključnem delu smo opravili raziskavo, ki se je nanašala na študente in študentke Fakultete za varnostne vede, ter primerjavo pogostosti tesnobnih in depresivnih motenj v obdobjih pred izpiti in v izpitnem obdobju - v začetku epidemije Covid-19. Preiskovali smo, če študentke doživljajo več stisk kot študenti, ugotavljali, kakšen delež vseh študentov doživlja simptome tesnobe in depresije, ter primerjali simptomatiko med skupinama pred in med epidemijo. V zaključku smo še podali omejitve pri naši raziskavi in podali možne usmeritve in uporabnost rezultatov v praksi.
Ključne besede: diplomske naloge, tesnoba, anksioznost, depresija, študenti, duševne motnje
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 92; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

5.
Vpliv medijev na sekundarno viktimizacijo
Megi Ahac, 2021, diplomsko delo

Opis: Viktimizacija je zapleten proces, ki vključuje številne elemente. Primarna viktimizacija je neposredni rezultat kaznivega dejanja, sekundarna viktimizacija pa se zgodi zaradi naknadnega odziva institucij in posameznikov do žrtve. V to področje spada nepriznavanje, neobčutljiv in neprofesionalen način dostopa do žrtve, kakršnakoli diskriminacija in podobno. Lahko jo povzroča sam izpraševalec, lahko jo povzročajo starši nad otrokom, lahko pa jo povzročajo tudi mediji, ki na vsak način želijo »zanimivo« zgodbo. V zaključnem delu smo se osredotočili predvsem na povzročanje sekundarne viktimizacije s strani medijev.
Ključne besede: diplomske naloge, Viktimizacija, sekundarna viktimizacija, mediji, žrtve
Objavljeno: 16.03.2021; Ogledov: 79; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (667,10 KB)

6.
21. Dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 3. junij 2020
2020, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Prispevki 21. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki štirih okroglih miz in povzetki šestintridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik kibernetske varnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, policijskega dela v skupnosti, preprečevanja in prepoznavanja radikalizacije, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, temeljnih pravic v policijskih postopkih, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvajanja kazenskih sankcij, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v lokalnih skupnostih, kibernetska varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija, radikalizacija, detektivska dejavnost
Objavljeno: 29.05.2020; Ogledov: 405; Prenosov: 84
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Safety issues in psychiatric settings
Tinkara Pavšič Mrevlje, Peter Umek, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Purpose: The purpose of the paper is to establish if mental health workers (nurses, doctors, clinical psychologists) in Slovene psychiatric settings perceive their work as potentially dangerous and which factors contribute mostly to these mindsets. On the basis of gained data recommendations for safety improvement are suggested. Design/Methods/Approach: Review of three studies conducted in different psychiatric settings in Slovenia. Findings: Just a few mental health workers perceive their work as dangerous. Among those that are most frequently victims of violent behaviour are male and female nurses, especially under circumstances of involuntary admission, involuntary pharmacological treatment and when special security measures are applied. Participants think that workers would need more self defence trainings, additional competent medical staff (foremost male nurses), communication trainings and better cooperation in their working teams. Moreover, those hurt in such incidents should get more systematic help. Sometimes security personnel also intervene, however, they are not qualified for such interventions and special trainings should be provided. Research limitations/implications: Our findings have a limited value because the studies have been performed in the course of different years, different questionnaires were applied and participants also differed (their profession, working tasks, demographic data etc.). Practical implications: Our findings can be used by psychiatric hospital management to plan trainings for mental health workers and organize them according to personnel’s necessities. Results also imply the necessity to train security personnel. Originality/Value: In the past merely analyses of incident reports were made on this topic. However, this paper sheds some light on perceptions and experiences of mental health workers directly exposed to patients’ violent behaviour.
Ključne besede: psychiatric setting, violent behaviour, mental health workers, safety, security personn
Objavljeno: 11.05.2020; Ogledov: 223; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (504,13 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Kriminaliteta nad starejšimi in izhodišča za varno staranje v Sloveniji
Anton Toni Klančnik, Tinkara Pavšič Mrevlje, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Prispevek predstavlja statistiko kaznivih dejanj nad starejšimi (populacija nad 64 let) v letih od 2001 do 2011. Ob prikazu projekcij staranja prebivalstva v naslednjih petdesetih letih bo zagotovo prišlo tudi do povečanja kriminalitete nad starejšimi. Da bi bilo staranje v prihodnosti varnejše, prispevek preko statističnega pregleda opozarja na najbolj rizična področja kriminalitete nad starejšimi. Metode: Pregled statističnih podatkov policije v letih 2001 do 2011 in kratek pregled literature. Ugotovitve: Kriminaliteta nad starejšimi v Sloveniji se je v letih med 2001 in 2011 skoraj podvojila. Najpogostejša skupina kaznivih dejanj nad starostniki so premoženjski delikti (dobrih 80 %), sledijo kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine (dobrih 5 %), gospodarska kriminaliteta (skoraj 5 %) in kazniva dejanja zoper življenje in telo (skoraj 3 %). Omejitve/uporabnost raziskave Prispevek prikazuje dostopne podatke o kriminaliteti nad starejšimi. Omejitve zaključkov so vezane na težko dostopne podatke o tem, kakšne so težave starejših pri prijavi kaznivih dejanj (ali da do tega sploh pride) in kakšne vrste pomoč jim je pri tem nudena (če sploh). Praktična uporabnost: S pregledom značilnosti kriminalitete nad starejšimi v zadnjem desetletju poznamo tvegana področja, na podlagi katerih je mogoče oblikovati (oziroma nadaljevati) različne preventivne programe, usposabljanja za delavce institucij, ki so v stiku s starejšimi žrtvami kaznivih dejanj, in pripraviti ustrezne programe psihosocialne in medicinske pomoči žrtvam.
Ključne besede: kriminaliteta, starejši, starostniki, viktimizacija, Slovenija
Objavljeno: 23.04.2020; Ogledov: 305; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (367,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
The trauma and coping in homicide and sexual offences and juvenile crime criminal investigators
Tinkara Pavšič Mrevlje, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: The study aims to contribute to research on trauma among police officers. The paper presents selected results of a larger study about trauma and coping among two specific police groups: criminal investigators from the Homicide and Sexual Offences (HSO) section as well as the Juvenile Crime (JC) section. Findings for each group are presented and differences analysed. Design/Methods/Approach: All 56 criminal investigators from HSO and JC sections within the Republic of Slovenia were asked to participate. The response rate was high: 92.59% (n = 25) for the HSO and 82.14% (n = 23) for the JC groups. The participants signed an informed consent and completed the questionnaires in a group setting in work hours. They were later given information about the individual results if they wished. Findings: The results for both groups show a low level of posttraumatic symptomatology that is linked to specific, mostly avoidance coping mechanisms. Specific work situations related to higher posttraumatic symptoms were identified for each participant group. Research Limitations / Implications: While the response rate was high, the small size of the two groups limits possibilities of statistical analysis, especially since the data are mainly not normally distributed. Practical Implications: A cross-sectional assessment of potential posttraumatic symptomatology can suggest preventive and possibly curative programmes for criminal investigators able to improve and contribute to more effective police work. Originality/Value: This is the first study in Slovenia to address the narrow field of trauma and coping among specific police groups.
Ključne besede: police work, psychology, trauma, coping, criminal investigators
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 317; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (350,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Psihološki vidiki prenatalne, porodne in postnatalne oskrbe v slovenskih zaporih
Urša Habič, 2018, magistrsko delo

Opis: Že pri nosečnicah, ki živijo v najbolj optimalnem okolju, nosečnost in porod predstavljata številne fizične in psihološke izzive, s katerimi se morajo spopasti. Tiste, ki v tem obdobju prestajajo še kazen pripora ali zapora, pa imajo večje možnosti za nastanek različnih tveganj in zapletov, saj so izpostavljene dodatnim stresorjem, kot so odvzem prostosti, pomanjkanje zasebnosti, skrbi glede njihove varnosti, neustrezna prehrana, neprimerno bivalno okolje, nezmožnost redne fizične aktivnost, omejen dostop do informacij o nosečnosti in porodu, ločitev od družine in morebiten odvzem otroka. V magistrski nalogi smo najprej s pregledom literature opredelili duševno in fizično stanje žensk v nosečnosti, kjer smo se osredotočili na psihološke potrebe žensk v času nosečnosti in negativne psihološke učinke, ki jih morda nosečnost predstavlja. Raziskali smo tudi kakšne fizične, zdravstvene in psihološke potrebe imajo zapornice v času nosečnosti in s katerimi dodatnimi stresorji se spopadajo v zaporu. Podrobneje smo opredelili tudi varnostne ukrepe vklepanja in vezanja, ki se jih uporablja pri nosečih zapornicah in prisotnosti pravosodnega policista ter odvzem otroka. Nato smo predstavili programe podpore, ki zmanjšujejo negativne učinke vodenja nosečnosti in poroda pri zapornicah. S poglobljenimi intervjuji, ki smo jih opravili z direktorico Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ig, pravosodno policistko in dvema zaprtima ženskama, smo poskušali pridobiti vpogled v dejanski potek vodenja nosečnosti in poroda zapornic v Sloveniji. Potek nosečnosti in porod noseče zapornice je v Sloveniji večinoma primerljiv z nosečnico, ki med nosečnostjo ni v zaporu, z nekaj omejitvami, ki se nanašajo na odvzem prostosti in varnostni režim, pod katerim ženska prestaja zaporno kazen. Zaradi majhnega števila nosečih zapornic in zapornic, ki rodijo med prestajanjem zaporne kazni, bi v Sloveniji lahko za namene lajšanja psiholoških in fizioloških problemov nosečih zapornic pripravili projekt, kjer bi dule, v sodelovanju z osebjem ZPKZ Ig, nudile interaktivno individualno pomoč in oskrbo nosečim zapornicam med nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem.
Ključne besede: magistrska dela, noseča zapornica, dula, vodenje poroda, zapor, oskrba
Objavljeno: 29.10.2018; Ogledov: 704; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici