1. Psihološki vidiki dela negovalnega osebja v enoti za forenzično psihiatrijo : magistrsko deloNejc Arzenšek, 2025, magistrsko delo Opis: Forenzična psihiatrična zdravstvena nega velja za visoko tvegano in stresno področje, kjer so zaposleni pogosto izpostavljeni verbalnemu in fizičnemu nasilju pacientov, pri čemer je verbalna zloraba najpogostejša. Kljub temu večina negovalnega osebja poroča o nizki stopnji stresa in izgorelosti ter o zadovoljstvu z življenjem. Ključni zaščitni dejavnik je psihološka odpornost, ki omogoča učinkovito soočanje z nasiljem in zmanjšuje vpliv delovnega stresa na dobrobit življenja.
V magistrski nalogi smo obravnavali psihološke vidike dela negovalnega osebja v Enoti forenzične psihiatrije Maribor, s poudarkom na psihološki odpornosti, izgorelosti, zadovoljstvu z življenjem in izpostavljenosti nasilju. V raziskavi je sodelovalo 11 udeležencev. Ugotovili smo, da so udeleženci s svojim življenjem zadovoljni ter dosegajo zmerno raven psihološke odpornosti, zmerno raven zadovoljstva zaradi sočutja, nizko raven izgorelosti in nizko raven sekundarnega travmatskega stresa. Večina udeležencev je poročala o pogostem verbalnem nasilju pacientov, fizično nasilje pa je bilo redkejše, vendar prisotno. Ta raziskava prispeva k poglobljenemu razumevanju psiholoških vidikov dela v forenzični psihiatriji ter ponuja podatke, ki so redki v slovenskem prostoru. Rezultati lahko služijo kot osnova za razvoj ciljno usmerjenih intervencij, ki krepijo odpornost in zmanjšujejo negativne učinke poklicnega stresa.
Kljub omejitvam zaradi majhnega vzorca raziskava odpira možnost za nadaljnje preučevanje na večjih vzorcih in vključevanje longitudinalnih pristopov za spremljanje sprememb skozi čas.
Ključne besede: magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (871,02 KB) |
2. Razvijanje kriminalističnega mišljenja med kriminalisti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnej Balantič, 2025, diplomsko delo Opis: Mišljenje je kognitivni proces, ki vključuje analizo, sintezo in reševanje problemov, odločanje in kritično vrednotenje, ki posameznikom omogoča, da upravljajo z miselnimi predstavami. Mišljenje je ključnega pomena, saj je temelj intelektualnih prizadevanj in posameznikom omogoča premagovanje izzivov ter sprejemanje odločitev. Je proces iskanja pomena v različnih situacijah, od reševanja problemov v poklicnem življenju do osebnega razmišljanja in filozofskega raziskovanja. V diplomskem delu je bil naš cilj ugotoviti, kaj je kriminalistično mišljenje in kako ga razvijati. To smo ugotavljali s prebiranjem strokovne literature ter analizo ugotovitev raziskav, ki to strokovno temo proučujejo. Ko raziskujemo kriminalistično mišljenje, naletimo na izziv, kako razmišljati kriminalistično in kdo lahko razmišlja kriminalistično? Kriminalistično mišljenje ima veliko lastnosti drugih vrst mišljenja, kot so logično mišljenje, sklepanje, kreativno mišljenje, to pa nas postavi pred vprašanje, kako se kriminalistično mišljenje razlikuje od ostalih vrst mišljenja. Kriminalistično mišljenje je način razmišljanja, ki se uporablja pri preiskovanju kaznivih dejanj in razumevanju kriminalnih dejanj. Gre za specifičen pristop k analizi kaznivih dejanj, ki vključuje razumevanje motivov, vzorcev vedenja, psihološkega profila storilcev in različnih okoliščin, ki vodijo do razumevanja, zakaj se je kaznivo dejanje zgodilo. Kriminalistično mišljenje je potrebno raziskovati, saj s tem bolje razumemo, kaj kriminalistično mišljenje je in kako se razvija. Raziskave, ki to spremljajo in raziskujejo pa pomagajo kriminalistom pri njihovi karieri. Skozi nalogo smo ugotovili, da so za razvijanje kriminalističnega mišljenja pomembna zlata vprašanja kriminalistike, pogled na situacijo z več zornih kotov, pozornost na detajle, razčlenjanje problemov in uporaba kritičnega mišljenja, temeljita analiza primerov in želja po učenju novih tehnik in metod. V prihodnosti bi bilo potrebno raziskovati razlike med svojstvenimi, raznovrstnimi razmišljanji kriminalistov in kako to vpliva na proces reševanja kriminalističnih problemov. Seveda to predstavlja mnoge izzive, saj mišljenja kot takega ne moremo objektivno izmeriti.
Ključne besede: kriminalisti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (627,41 KB) |
3. Vpliv nočnega in izmenskega dela na kakovost in količino spanca pri poklicu policista : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMark Bratina, 2025, diplomsko delo Opis: Policija ima v družbi nepogrešljivo vlogo, saj skrbi za spoštovanje predpisov ter varovanje življenja ljudi in njihovega premoženja. Zaradi narave dela, ki zahteva visoko stopnjo pripravljenosti in stalno prisotnost, morajo policisti pogosto delati v izmenah, kar vključuje tudi delo v nočnem času. To pa predstavlja velik izziv, saj zahteva prilagodljivost, psihično in fizično odpornost ter sposobnost hitrega odzivanja v neugodnih okoliščinah. Zaradi izmenskega dela je spanje ključnega pomena. Dober spanec namreč omogoča telesno in duševno regeneracijo, kar je ključno za uspešno in kakovostno opravljanje nalog. Kakovosten in zadosten spanec tudi zmanjšuje možnost nastanka poškodb. Policisti, ki noči preživijo v službi, težko dosežejo kakovosten spanec, kar lahko vodi v izčrpanost, zmanjšano pozornost in povečano raven stresa, ki lahko vodi v bolezensko stanje izgorelosti. Zato je nujno, da vodstvo zagotavlja podporo pri uravnavanju delovnih urnikov in da spodbujajo zdrave spalne navade. Pravilno izmensko delo mora zagotavljati dovolj časa za počitek, pomagati pri ohranjanju tako telesnega kot psihičnega zdravja policistov in omogočati boljše rezultate pri opravljanju nalog policije. Zaradi narave dela policisti uživajo različne pijače in druge substance, ki vsebujejo kofein. Kofein je namreč blago poživilo, ki vpliva na naš živčni sistem in ima za posledico spodbujevalni učinek, zmanjšuje utrujenost in povečuje budnost. V svoji raziskavi bomo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, ali nočno in izmensko delo policistov dejansko vplivata na kakovost in količino spanja in ali imajo policisti, ki opravljajo delo ponoči in izmensko delo, težave s spanjem. Prav tako bomo ugotavljali, ali policisti uživajo večjo količino kofeina od dovoljenega dnevnega vnosa. Z ugotovitvami te diplomske naloge želimo prispevati k boljšemu razumevanju pomena spanja ter ozaveščanju policistov o pomenu zadostne količine spanja.
Ključne besede: izmensko delo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (836,38 KB) |
4. 26. dnevi varstvoslovja, Zreče, 4. in 5. junij 2025 : zbornik povzetkov2025, zbornik Opis: Prispevki 26. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki treh okroglih miz in petinštirideset povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik s področja policijske dejavnosti, kriminologije, kriminalistike, informacijske varnosti, pravosodja, penologije, vojaške dejavnosti, splošnega varstvoslovja in drugih tematik, ki jih narekujejo varnostni izzivi sodobne družbe.
Ključne besede: varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno v DKUM: 02.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,92 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Different deeds, different needs - Types of violence against women and social support sought onlineTinkara Pavšič Mrevlje, Vanja Erčulj, izvirni znanstveni članek Opis: Women, as victims of violence, among which intimate partner violence prevails, venture online to seek a supportive community. Members of online support groups differ in the experiences and needs they have and support they seek. The objective of this research was to explore the difference in types of support sought and support received between women who self-report having been a witness/victim of violence and others who directly ask for help without explaining their circumstances. For this purpose, content analysis of 600 randomly selected starting posts from an online support community was performed. The results reveal an association between the needs expressed and the experience of violence described. Although users most frequently sought informational support, those recounting sexual violence more often asked for emotional support or were looking for an emotional release. Posts describing a different kind of violence were more likely to bring more support than short posts directly asking for help. The findings are important since women in a violent relationship tend to become more isolated or controlled by their partners, pointing to the crucial role of online support in helping and encouraging those women to take the first step in seeking help from formal institutions.
Ključne besede: online support, support types, violence
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,68 MB) |
6. Vedenjske in čustvene motnje pri otrocih in mladostnikih v popravnih domovih v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAnja Šubelj, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji na otrocih in mladostnikih, ki imajo vedenjske in čustvene motnje. Vzgoja otrok je pomembna od rojstva do adolescence, ko mladostniki že sami skrbijo zase. Predvsem je treba težave pri otrocih prepoznati že v zgodnjih letih, tako jih je lažje reševati. Vse faze odraščanja so odločilnega pomena. Če je katera od faz neizpeljana, se lahko pojavijo težave. K temu pripomorejo tudi družinski in družbeni vplivi na otroke in mladostnike. Poglavitnega pomena pri vzgajanju otrok in mladostnikov sta zdravo okolje in seznanjanje z družbenimi normami. Diplomsko delo predstavlja čustvene, vedenjske in duševne motnje, ki so velikokrat prisotne pri otrocih in mladostnikih, ki bivajo v prevzgojnih ustanovah. V diplomskem delu so predstavljeni prevzgojni domovi. Otroci tja velikokrat prihajajo iz nefunkcionalnih primarnih družin, zato so predani vzgojno-izobraževalnim ustanovam, da bi tam v čim krajšem času pomagali mladim osvojiti družbene norme. V pomoč celotni družini je tudi strokovno usposobljeno zdravstveno osebje na področju psihologije in psihiatrije. Diplomsko delo vsebuje tudi primerjavo med prevzgojnimi ustanovami v Sloveniji s tujimi prevzgojnimi ustanovami. Diplomsko delo vsebuje tudi intervju z moškim, ki je v svojih mladostniških letih bival v prevzgojnem domu.
Ključne besede: vedenjske motnje, čustvene motnje, otroci, mladostniki, popravni domovi, vzgojno-izobraževalne ustanove, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 149; Prenosov: 58
Celotno besedilo (638,03 KB) |
7. 25. dnevi varstvoslovja, Portorož, 12. in 13. junij 2024 : zbornik povzetkov2024, druge monografije in druga zaključena dela Opis: Prispevki 25. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki šestih okroglih miz in sedeminpetdesetih povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik informacijske varnosti, državnega, zasebnega in lokalnega vidika zagotavljanja notranje varnosti, proučevanja in preprečevanja različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, penologije in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno v DKUM: 11.06.2024; Ogledov: 197; Prenosov: 82
Celotno besedilo (2,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Otrok kot dokazno sredstvo v primerih spolne zlorabe : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNina Križ, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so bile opisane oblike spolnih zlorab in duševne posledice, ki jih le-te lahko povzročajo pri žrtvi. S pomočjo literature je bil opisan postopek obravnave kaznivega dejanja spolne zlorabe, katerega zakonska podlaga temelji na Zakonu o kazenskem postopku in prikazano, kaj v slovenskem predkazenskem in kazenskem postopku doživi otrok, žrtev spolne zlorabe. V postopku preiskave kaznivega dejanja otrok opravi več razgovorov, zdravniški pregled in nenazadnje, v sodnem postopku, tudi pričanje na sodišču. Diplomska naloga se osredotoča na otrokovo izjavo kot temelj preiskave. Opisano je, kolikokrat in komu otrok v preiskavi opiše dogodek, ki je bil zanj travmatičen, in kako le-to vpliva na njegovo duševno zdravje. S pomočjo tujih raziskav je bilo ugotovljeno, da je žrtvi spolne zlorabe najtežje dogodek (ali dogodke) večkrat opisovati in da je večkratno ponavljanje lahko razlog za duševne posledice. Opravljen je bil tudi kratek pregled implementacije hiše za otroke v nordijskih državah. Slovenska Hiša za otroke, ki v slovenski zakonodaji temelji na Zakonu o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (ZZOKPOHO), črpa navdih ravno iz nordijskih držav, vendar je zaradi različnih zakonodaj pri nas implementirana drugače. Kljub vsemu je bilo ugotovljeno, da je od implementacije hiše za otroke dalje obravnava spolnih zlorab v slovenskem prostoru otroku vsekakor bolj prijazna, saj Hiša za otroke nudi celostno obravnavo otroka v kazenskem postopku, z vključeno psihoterapevtsko in psihosocialno podporo tako za žrtev kot za družino.
Ključne besede: spolne zlorabe otrok, kazniva dejanja, kazenski postopek, predkazenski postopek, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 268; Prenosov: 89
Celotno besedilo (613,78 KB) |
9. Povezava med zlorabo živali in nasiljem nad ljudmi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNadja Kodra, 2024, diplomsko delo Opis: Živali nas spremljajo na vsakem koraku našega življenja. Ljudje imamo živali za hišne ljubljenčke, za pomoč pri določenih poklicih in za pomoč pri telesnih ovirah. Živali nam dajejo hrano in so tudi človekova najzvestejša družba. Ljudje in živali smo povezani že tisočletja, prav tako, kot smo ljudje živa in čuteča bitja, so čuteča bitja tudi živali vseh vrst in oblik. Kruto ravnanje in zloraba živali je zato lahko napovednik za razvoj nasilnega vedenja do ljudi. Ideja povezave med zlorabo živali in nasiljem nad ljudmi je že zelo stara, vendar šele v zadnjih letih raziskovanja dobiva prave razsežnosti. Ker je zloraba živali pogost pojav, bi z omejevanjem zlorabe živali z določenimi pristopi posledično morda lahko posredno preprečili tudi nekatere oblike nasilja in razvoj nekaterih hujših oblik nasilja do ljudi. Razvoj nasilja iz ene oblike (zlorabo živali) do druge oblike (nasilje nad ljudmi) je pogojeno z nekaterimi dejavniki, predvsem v obdobju odraščanja. Pri oblikovanju otroka kot osebe, ki spoštuje živali in kasneje v odraslem obdobju tudi sočloveka, je zelo pomembno okolje, v katerem odrašča, zgled starejših okoli sebe, predvsem staršev in seveda tudi pravilno usmerjanje otrok, kaj je moralno sprejemljivo in kaj ni. Določeni vedenjski vzorci lahko nakažejo, da je odraščajoča oseba potencialna za storitev kaznivega dejanja, zlorabe živali, kar se kasneje lahko tudi stopnjuje do nasilja nad ljudmi. S pravilnim postopanjem in usmerjanjem pa tudi posredovanjem lahko morda to preprečimo.
Ključne besede: mučenje živali, nasilje nad ljudmi, psihologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 284; Prenosov: 80
Celotno besedilo (393,36 KB) |
10. Vloga intuicije v kriminalističnem mišljenju : magistrsko deloTaja Rednak, 2023, magistrsko delo Opis: Intuicija je podzavestna sposobnost, ki obdela razpoložljive informacije oz. jih nadgradi za nadaljnje sklepanje in odločanje. Prisotna je tako pri vsakodnevnih življenjskih odločitvah kot tudi v kriminalističnem mišljenju, pri posameznih preiskovalnih dejanjih (opravljanje informativnih razgovorov) in posledično pri reševanju kriminalističnih problemov.
V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kakšno vlogo ima intuicija v kriminalističnem mišljenju. Na podlagi pregleda znanstvene literature odkrivamo, da intuicija skupaj s kriminalističnim mišljenjem preiskovalcem pomaga reševati lahke in zahtevne kriminalistične probleme. Preiskovalci so tisti, ki nenačrtno reagirajo na odzive oz. odgovore preiskovanih. Takrat naj bi za oblikovanje vprašanj na podlagi odziva izpraševanca uporabili intuicijo. Sposobnost izbire pravega argumenta ob pravem času pri razgovoru pogosto loči uspešnega preiskovalca od manj uspešnega.
V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z različnimi kriminalisti v Sloveniji. Nekateri kriminalisti zagovarjajo prisotnost intuicije pri opravljanju informativnih razgovorov, drugi to zanikajo. Kljub temu so mnenja, da je intuicija zelo uporabna v preiskovalnem procesu. Da bi bila njena uporaba učinkovita, so pomembni tako znanje kot tudi delovne in življenjske izkušnje. Pri uporabi intuicije sta vselej potrebni dodatna previdnost in distanca. Intuicija ni zanesljiva, kar poudarjajo tudi naši intervjuvanci.
V prihodnosti bi bilo treba zaradi pomanjkanja empiričnih in znanstvenih raziskav večji poudarek nameniti poglobljenemu raziskovanju intuicije v Sloveniji in tujini. Do te tematike je treba zaradi njene kompleksnosti pristopiti na sistematičen način. Preiskovalce je treba usposobiti tako, da bi se zavedali dejavnikov, ki vplivajo na njihovo ravnanje pri sklepanju odločitev. Za uspešno preučevanje in razvoj intuicije jo je treba uvesti kot kognitivno veščino ali kot pripomoček, ki bi temeljil na znanju in izkušnjah in s katerim bi bili kriminalistični problemi rešeni hitreje ali celo uspešneje.
Ključne besede: intuicija, kriminalistično mišljenje, odločanje, informativni pogovor, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.01.2024; Ogledov: 341; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,03 MB) |
