| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Energetska učinkovitost v Evropski uniji : magistrsko delo
Tine Janžek, 2019, magistrsko delo

Opis: Energetska učinkovitost je način za zagotavljanje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, zmanjševanja odvisnosti od zunanjih uvoznikov olja in plina, torej povečevanja energetske varnosti in neodvisnosti ter način za zagotavljanje trajnosti in energetskih prihrankov. Energetsko učinkovitost v Evropski uniji neposredno urejajo predvsem štirje temeljni akti, ki pokrivajo vsak svoje temeljno področje. Direktiva 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, ki jo spreminja Direktiva (EU) 2018/2002, kot krovna direktiva splošno ureja področje energetske učinkovitosti, Direktiva 2009/125/ES Ecodesign ureja energetsko učinkovitost produktov, Direktiva 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb, ki jo spreminja Direktiva (EU) 2018/844, ureja energetsko učinkovitost stavb in skuša uresničiti velik energetski potencial na področju stavb. Uredba (EU) 2017/1369 o energetskem označevanju ureja obveznost označevanja energetske učinkovitosti pri različnih kategorijah produktov. Leta 2016 je Evropska komisija sprejela predlog zakonodajnega paketa − »Zimski paket« oziroma »Čista energija za vse Evropejce«. Namenjen je področju energetske zakonodaje, ki prinaša spremembe na že urejenih področjih energetske učinkovitosti stavb in energetske učinkovitosti. V okviru zakonodajnega paketa sta bili sprejeti Direktiva (EU) 2018/2002 o energetski učinkovitosti in Direktiva (EU) 2018/844 o energetski učinkovitosti stavb, poleg tega pa je bilo na novo urejeno področje upravljanja energetske unije s sprejemom Uredbe (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije. Energijski paket ohranja, razširja in na novo postavlja ambicioznejše in dolgoročnejše cilje v zvezi s spremembami že obstoječe ureditve. Uredba o upravljanju energetske unije (2018/1999) na novo določa postopke poročanja, nadzora in postopek v primeru neskladnosti razvoja nacionalnih politik držav članic s krovnimi cilji energetske unije. Temeljno načelo energetske unije je »energetska učinkovitost na prvem mestu«. Slednji se pripisuje tolikšen pomen, da je v evropskem pravnem redu opredeljena kot svoj energetski vir. Cilj je predstaviti pomen in vsebino ureditve energetske učinkovitosti v Evropski uniji, sistematično predstaviti ukrepe, ki urejajo to področje, ter pomen, ki ga je energetska učinkovitost pridobila znotraj evropske agende po dekarbonizaciji.
Ključne besede: Energetska učinkovitost, energetska učinkovitost stavb, ecodesign, energetsko označevanje, energetska unija, upravljanje energetske unije, EU ETS, energetska revščina, Evropska unija
Objavljeno v DKUM: 01.07.2019; Ogledov: 2133; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (569,80 KB)

2.
PRAVNI UČINKI ZEMLJIŠKOKNJIŽNEGA DOVOLILA
Tine Janžek, 2016, diplomsko delo

Opis: Za vpis pravice v zemljiško knjigo sta potrebna zevezovalni in razpolagalni posel. Razpolagalni pravni posel predstavlja zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula), ki je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen. Zemljiškoknjižno dovolilo mora vsebovati podatke o imetnikih in pridobiteljih pravic, ter podatke o nepremičnini, na katero se vpis nanaša. Zemljiškoknjižnega dovolila ni dopustno pogojevati z roki in pogoji. Vendar tudi pri tej kogentni ureditvi obstajajo izjeme, v obliki pogodbe o dosmrtnem preživljanju in darila za primer smrti. Podlaga za vknjižbo pa niso le listine, ki vsebujejo zemljiškoknjižno dovolilo, pač pa enake učinke kot listinam z zemljiškoknjižnim dovolilom zakon pripisuje tudi vrsti drugih listin. Razpolagalni posel ni strogo osebne narave, zato je možno dati pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Pooblastilo mora biti v pisni obliki in podpis pooblastitelja mora biti notarsko overjen. Postopek overitve podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu vsebuje različne mehanizme, ki varujejo interese strank in zagotavljajo pravno varnost, ter hkrati varujejo javni interes. Zemljiškoknjižno dovolilo je dvostranski posel, kar pomeni, da je za njegov nastanek potrebno soglasje volj obeh strank, je tudi kavzalni posel, kar pomeni da je njegova veljavnost odvisna od veljavnosti/neveljavnosti zavezovalnega posla, ki je podlaga za njegovo izstavitev. Z izročitvijo listine z vsebino zemljiškoknjižnega dovolila in overjenim podpisom odsvojitelja pridobitelju, je razpolagalni posel sklenjen. V tem trenutku preidejo upravičenja iz pravice, ki se prenaša z zemljiškoknjižnim dovolilom v premoženjskopravno sfero pridobitelja, vendar učinkujejo le relativno zoper odsvojitelja. Pridobitev pravice začne v polnem obsegu učinkovati šele z vpisom v zemljiško knjigo.
Ključne besede: Zemljiškoknjižno dovolilo, pravni učinki, notarska overitev, pričakovana pravica
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 4030; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (598,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici