| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava občutljivosti urinskih testov UBC ELISA in BTA Trak pri odkrivanju ponovitev tumorjev mehurja
Tine Hajdinjak, Evgenija Modrič, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: To compare the sensitivity of the stablished BTA Trak[TM] test with the newer UBC ELISA[TM] test for the detection of bladder tumor recurrence. Methods: Urine samples from 63 patients were collected prior to cystoscopy. In cases of positive cystoscopy findings, patients were scheduled for TUR and the histologic findings were correlated with the urine test results. Results: There are a statistically significant increase in median UBC value with increasing tumor grade. Median UBC values (microg/L) for tumor stages were: 22.1, 47.5, 95.7 and >150 for pTa, pT1, pT2/3 and CIS, respectively. The overall sensitivity of the UBC and BTA was 62 % and 90 % (p=0.0049). Comparing different tumor stages, the sensitivity for the UBC vs. BTA was 52 % vs. 86 % (p=0.022) in pTa, 56 % vs. 100 % (p=0.039) in pT1, 83 % for both tests in pT2/3 and100 % for both in CIS. In low grade tumors, the sensitivity of the UBC vs. BTA was 47 % vs. 84 % (p=0.022); in high grade tumors it was 75 % vs. 95 % (NS p=0.085). The combination of both tests did not increase sensitivity over BTA alone. Overall specificity for the UBC was 71 % and for the BTA 50 % (NS). Overall test accuracy for the UBC 65 % was and for the BTA 75 % (NS). Conclusion: The UBC ELISA[TM] in its present form did not have better sensitivity than the BTA Trak[TM] test because of its lower validity in low grade/stage tumors.
Ključne besede: rak mehurja, tumorski označevalci, urin, občutljivost, specifičnost, napovedna vrednost
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 97; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (504,21 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
Darifenacin v praksi : rezultati šestmesečne raziskave IV. faze
Tine Hajdinjak, Jurij Leskovar, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Zdravljenje simptomov čezmerno aktivnega sečnega mehurja (PASM) bolniki marsikdaj prekinejo, poročajo o neželenih učinkih (NU) in menjajo zdravila. Kateri dejavniki vplivajo na to, smo za novejši M3 selektivni antiholinergik darifenacin preučevali v razmerah vsakodnevne klinične prakse. Metode: Opazovalna prospektivna 24-tedenska multicentrična raziskava IV. faze. Bolnikom s PASM je bil predpisan darifenacin. Ocenjevali so se NU in sodelovanje pri zdravljenju. Uspeh zdravljenja se je ocenjeval kot sprememba na 6-stopenjski lestvici ocene stanja. Rezultati: 710 bolnikov: 218 moških in 492 žensk, povprečna starost 61 let. 19,2 % bolnikov je odstopilo ali ni opazilo izboljšanja, 48,2 % je poročalo o izboljšanju za 12 stopnji in 32,7 % o izboljšanju za 3 stopnje ali več. Večje izboljšanje je bilo ugotovljeno pri tistih, ki so na začetku poročali o hujših težavah in pri mlajših. Spol, predhodno zdravljenje z antiholinergikom ali pojav NU niso bili povezani z uspehom zdravljenja. Darifenacin je prejemalo 6 mesecev 581 (81,8 %) bolnikov, 542 (76,3 %) pa jih je nadaljevalo z zdravljenjem po koncu raziskave. Napovedni dejavniki za prekinitev zdravljenja so bili: pojav NU, starost (mlajši so pogosteje prenehali zdravljenje) in trajanje simptomov (tisti s krajšim trajanjem težav so pogosteje prekinili zdravljenje). Stopnja težav, jemanje antiholinergika pred tem ali spol niso bili povezani s prenehanjem jemanja zdravila. O NU je poročalo 192 (27 %) bolnikov, ženske pogosteje kot moški. Trajanje simptomov ali stopnja težav niso bili povezani z NU. Zaključki: Darifenacin je enako učinkovit pri obeh spolih in je lahko antiholinergik prve izbire in enako koristi po neuspehu zdravljenja z drugim antiholinergikom.
Ključne besede: sečni mehur, čezmerno aktivni, antiholinergična zdravila, neželeni učinki, kakovost življenja, sodelovanje bolnika
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1662; Prenosov: 52
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Morphometrical analysis of the p53 tissue marker in prostatic adenocarcinoma and its relationship to Gleason score and PSA level
Miha Munda, Barbara Dariš, Tine Hajdinjak, Rajko Kavalar, Draga Štiblar-Martinčič, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: Prostate cancer is one of the most common malignancies worldwide. The possible prognostic value of tissue markers, such as p53, may give a better understanding of this disease, improve staging accuracy, and help in choosing optimal treatment. In this study, we examined p53 expression and its correlation with Gleason score, prostatespecific antigen (PSA) levels, and patient age in a Slovenian population. Methods: This retrospective pilot study included 25 radical prostatectomy patients. The immunohistochemical expression of p53 was determined and expressed as a p53 index. In addition, correlations between p53 index, Gleason score before and after prostatectomy, PSA level, and patient age were statistically evaluated. Results: The p53 tissue marker was unevenly distributed in prostate cancer independently of local Gleason pattern; however, its expression correlated with Gleason score after prostatectomy and showed borderline correlation with PSA. There were also statistically significant correlations between Gleason score before and after prostatectomy, PSA level, and patient age. Conclusions: Despite the low number of cases presented in this study, our results demonstrate that p53 may have predictive value in prostate cancer. Thus, p53 is a promising tissue marker that can be used as an additional diagnostic parameter.
Ključne besede: rak prostate, tkivni označevalci, p53, imunohistokemija
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1771; Prenosov: 58
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

4.
Genetski dejavniki in rak prostate (vpliv polimorfizmov C825T v genu GNB3 in D85Y v genu UGT2B15)
Tine Hajdinjak, Boris Zagradišnik, Nadja Kokalj-Vokač, Karel Kisner, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča. V Sloveniji odkrijemo približno polovico manj raka prostate (CaP) kot v Avstriji. S staranjem prebivalstva in zlasti širjenjem osveščenosti se incidenca veča. Načini zdravljenja lahko močno poslabšajo kakovost življenja. Poteka bolezni ni moč natančno napovedati. Glavni dejavnik tveganja za CaP je dednost, zato je eden od načinov iskanja novih napovednih dejavnikov analiza polimorfizmov posameznih nukleotidov (SNP). Metode. DNK smo osamili iz periferne krvi 86 bolnikov s histološko verificiranim rakom prostate in 178 kontrol. Polimorfizma D85Y v genu UGT2B15 in C825T v genu GNB3 smo določali z metodo RFLP. Frekvence posameznih alelov smo primerjali med bolniki in zdravimi ter znotraj skupine bolnih glede na oceno po Gleasonu (pod 7 in 7 ali več). Rezultati. D85Y: bolniki: 23% DD, 49% DY, kontrolie: 16% DD, 52% DY (nz). Med bolniki z oceno po Gleasonu 7 ali več je bil delež DD 33%, pod 7 pa 14% (tveganje za DD 2,97, p = 0,041). C825T: bolniki: 14% TT, 44% CT, kontrole 8% TT, 46% CT(nz). Zaključki. Vpliva preučevanih polimorfizmov na tveganje za nastanek CaP nismo potrdili, ugotovili pa smo značilno večji delež alela D polimorfizma D85Y znotraj podskupine bolnikov s slabše diferenciranim rakom. Ta bi lahko postal eden od napovednih dejavnikov pri odkrivanju in zdravljenju CaP.
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 2239; Prenosov: 51
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
Testosterone measurement and prostate cancer
Tine Hajdinjak, 2013, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1714; Prenosov: 93
URL Povezava na celotno besedilo

7.
8.
Vrednotenje izražanja in napovedna vrednost nekaterih tkivnih molekularnih označevalcev raka prostate
Miha Munda, 2012, doktorska disertacija

Opis: Rak prostate je med vsemi rakavimi obolenji pri moških v Sloveniji in v svetu na prvem mestu. Kriteriji, ki so trenutno na razpolago za diagnozo raka prostate, pogosto poteka in izida bolezni ne predvidijo zadovoljivo. Pri odkrivanju in zdravljenju raka prostate so potrebni novi označevalci, ki bi omogočali natančnejšo opredelitev posameznikovega tveganja za nastanek in potek bolezni. Tkivni označevalci, še posebej tisti, ki označujejo apoptozo, proliferacijo in gostoto malih žil, so po našem mnenju eni izmed najpomembnejših, ki bi lahko dali večji vpogled in nova spoznanja o biologiji raka prostate. Korak naprej v ovrednotenju in razumevanju izražanja teh tkivnih označevalcev v raku prostate, bi lahko pripomogel k boljšemu razumevanju razvoja oz. patogeneze te bolezni, pomagal pri izbiri zdravljenja s čimmanj stranskimi učinki, lahko pa bi odprl tudi nova izhodišča v iskanju učinkovitejših terapij. Vzorce raka prostate iz prostatektomije, vklopljene v parafin, smo obarvali z imunohistokemično metodo za prikaz tkivnih označevalcev (p53, Caspase 3, bcl-2, CD105) in rezultate primerjali s podatki o starosti bolnika, vrednosti PSA, oceno po Gleasonu pred in po operaciji, stadijem T, oceno po D'Amicu in ponovitvijo bolezni. Ugotoviti smo želeli povezave med proliferacijsko in apoptotsko aktivnostjo, angiogenezo ter morfološkimi značilnostmi oz. s stopnjo razvitosti tumorja po Gleasonu. Razvili smo matematični model, ki upošteva apoptotsko/proliferacijske značilnosti označevalcev. Vrednosti matematičnega modela smo primerjali z enakimi parametri kakor vrednosti posameznih tkivnih označevalcev. Ugotavljali smo tudi, ali se skupini bolnikov z ocenama po Gleasonu 6 in 7 značilno razlikujeta med seboj. Rezultati raziskave so pokazali, da bi tkivna označevalca p53 in bcl-2 lahko imela napovedno vrednost, če ju izrazimo posamič kot indeks ali v matematičnem modelu. Tudi CD105, izražen kot gostota malih žil, je izkazal tendenco napovedne vrednosti, s katero v matematičnem modelu dopolni rezultate indeksa p53 in bcl-2. Caspase 3 se v tkivu raka prostate slabo izraža in ni povezan z nobenimi klinično pomembnimi vrednostmi. Pokazali smo tudi, da so rezultati boljši, če vrednosti posameznih tkivnih označevalcev integriramo v matematični model, kot če uporabimo označevalce posamič. Skupini bolnikov z oceno po Gleasonu 6 in 7 lahko ločimo tudi po izražanju tkivnih označevalcev in še bolj po vrednostih matematičnega modela. S podrobnejšim opisom izražanja nekaterih tkivnih označevalcev v raku prostate smo prispevali k boljšemu razumevanju biološkega poteka te bolezni tudi na slovenski populaciji. Tkivni označevalci p53, bcl-2, CD105 in še posebej na novo razviti matematični model smo dodali k veliki skupini označevalcev, katerih klinična napovedna vrednost potrebuje potrditev z več raziskavami.
Ključne besede: imunohistokemija, tkivni označevalci, rak prostate, p53, bcl-2, Caspase 3, CD105, matematični model
Objavljeno v DKUM: 15.01.2013; Ogledov: 3262; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)

9.
The role of oxalate in urolithiasis
Uroš Bele, Tine Hajdinjak, 2012, drugi sestavni deli

Opis: Urolithiasis is a frequent urological condition and oxalate plays an importantrole in kidney stone formation. Since hyperoxaluria seems to be one of the main risk factors for developing recurrent kidney stones and progressive nephrocalcinosis, many researches are focused on lowering the urinary oxalate. For now, treatment of hyperoxaluria consists of dietary oxalate restrictions and/or therapeutic drug treatment. These are rather limited options and a sufficient reduction in urinary oxalate is not always achieved. In this review, oxalate absorption, its excretion, hyperoxaluria, aswell as some treatment options for hyperoxaluria will be discussed.
Objavljeno v DKUM: 05.06.2012; Ogledov: 2516; Prenosov: 50
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Prostate ablation with 980 nm Biolitec diode laser
Tine Hajdinjak, 2011, znanstveni film, znanstvena zvočna ali video publikacija

Objavljeno v DKUM: 05.06.2012; Ogledov: 2592; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 6.98 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici