| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
VRSTNIŠKA MEDIACIJA NA OSNOVNIH ŠOLAH V PODRAVSKI REGIJI
Tea Bratovčak, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Vrstniška mediacija na osnovnih šolah v podravski regiji je empirično delo. V teoretičnem delu je predstavljen pomen medsebojnih odnosov in povezanost le-teh s konflikti. Nato je predstavljena mediacija kot konstruktiven način razreševanja konfliktov. Podrobno so prikazane zakonitosti mediacije (temeljna načela in pravila). Sledi predstavitev vrstniške mediacije, ki je razreševanje konfliktov med vrstniki ob prisotnosti vrstniškega mediatorja, hkrati pa so predstavljeni kriteriji in značilnosti, ki naj bi jih imel vsak vrstniški mediator. V empiričnem delu je bil namen raziskave anketiranje vrstniških mediatorjev, da bi ugotovili, kakšne so njihove izkušnje z izvajanjem mediacij, kako izvajanje mediacij vpliva na njih in kako na njihovo družabno življenje, kakšna so njihova stališča in ali ustrezajo predpisanim kriterijem, ki naj bi veljali za vrstniške mediatorje. Raziskana je tudi organizacija vrstniške mediacije, ki zajema prostor in čas izvajanja mediacij, pogostost sestankov vrstniških mediatorjev in promocija vrstniške mediacije na osnovnih šolah. Rezultati raziskave so pokazali, da vrstniška mediacija kot relativno nov način razreševanja konfliktov v naše šolstvo še ni popolnoma vpeljana. To se odraža na podlagi rezultatov, ki kažejo, da se učenci vrstniške mediacije udeležujejo v manjši meri. Rezultati so razkrili, da je organiziranost vrstniške mediacije v podravski regiji dobra in ustreza predpisanim kriterijem. Na podlagi podatkov, ki so bili pridobljeni z anketiranjem vrstniških mediatorjev, pa je mogoče potrditi, da vrstniška mediacija vpliva na učence izključno pozitivno. Ugotavljamo, da so prvi koraki na tem področju narejeni v pravo smer, vendar bi bilo treba vlogo vrstniške mediacije v osnovnih šolah še okrepiti.
Ključne besede: medsebojni odnosi, konflikti, mediacija, vrstniška mediacija, vrstniški mediatorji.
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 1116; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

4.
VKLJUČEVANJE DIDAKTIČNIH IGER V POUK V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Urška Novak, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom vključevanje didaktičnih iger v pouk v prvem triletju osnovne šole. V teoretičnem delu, predstavimo pojme igra, njen pomen, funkcije, vrste didaktičnih iger in predstavimo didaktične igre pri različnih predmetih. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, vezana na raziskovalni problem, vključevanje didaktičnih iger v pouk, izpeljana na vzorcu 90 učiteljev iz različnih šol Savinjske regije.
Ključne besede: didaktične igre, prvo triletje, učitelji, osnovne šole
Objavljeno: 14.05.2014; Ogledov: 1454; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (754,63 KB)

5.
IZOBRAŽEVANJE NA DOMU - ŠTUDIJA PRIMERA
Urška Križan, 2014, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu se skozi literaturo seznanjamo z zakoni, ki na območju Republike Slovenije urejajo izobraževanje na domu, pa tudi s smernicami, ki veljajo na področju organiziranosti takega pouka. Po enem tednu, ki smo ga preživeli na domačiji skupaj s tremi šoloobveznimi otroki, ki se šolajo na domu, ugotavljamo, da je izvajanje izobraževanja na domu zmeraj v skladu z zakoni in pogosto v skladu s smernicami.
Ključne besede: izobraževanje na domu, Slovenija, študija primera, domačija na Planinci
Objavljeno: 04.06.2014; Ogledov: 1059; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (785,18 KB)

6.
KLIMA V VRTCU Z VIDIKA VZGOJITELJEV
Lidija Cigelšek, 2014, magistrsko delo

Opis: Klima v vrtcu je opredeljena kot vzdušje, ki prevladuje med zaposlenimi v vrtcu. Povezana je z osebnostnimi značilnostmi zaposlenih, njihovimi sposobnostmi, temperamentom, značajem, vrednotami, stališči in motivacijo. Pomembno je, da se zaposleni na delovnem mestu dobro počutijo, saj vsak posameznik prispeva k prijetni klimi v organizaciji, to pa vodi v dobro počutje vseh zaposlenih. V teoretičnem delu smo predstavili pomen medosebnih odnosov, načine reševanja medosebnih konfliktov in spoznali proces medosebne komunikacije. Predstavili smo zadovoljstvo zaposlenih in dejavnike zadovoljstva. V tem delu smo opredelili pojem organizacijska klima ter s pomočjo že opravljenih raziskav spoznali klimo v vrtcu in šoli. V empiričnem delu smo ugotovili, kako vzgojitelji v vrtcih doživljajo klimo in kvaliteto medosebnih odnosov. Raziskali smo zadovoljstvo zaposlenih s posameznimi vidiki klime in značilnosti vrtčevske klime, ki se zdijo zaposlenim v vrtcu pomembne. Ugotavljali smo, kakšna je stopnja zadovoljstva vzgojiteljev pri njihovem delu in kateri dejavniki pomembno vplivajo na njihovo zadovoljstvo. Preverili smo, ali se klima v vrtcu povezuje s starostjo zaposlenih, njihovo delovno dobo ter velikostjo in lego vrtca. Rezultati raziskave so pokazali, da se delovna doba in lega vrtca statistično pomembno povezujeta z različnimi vidiki klime. Glede na pomembnost posameznih vidikov klime pa analize rezultatov niso pokazale statistično značilnih razlik glede na starost zaposlenih, delovno dobo, velikostjo in lego vrtca. Rezultati so tudi pokazali, da glede na zadovoljstvo zaposlenih s posameznimi dejavniki dela v vrtcu obstajajo statistično značilne razlike glede na njihovo starost in delovno dobo.
Ključne besede: organizacijska klima, klima v vrtcu, zadovoljstvo zaposlenih, medosebni odnosi, komunikacija.
Objavljeno: 23.07.2014; Ogledov: 2238; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

7.
Pedagoški delavci v strokovnem in poklicnem izobraževanju kot aktivni oblikovalci in usmerjevalci lastnega poklicnega razvoja
Marija Javornik Krečič, Tina Vršnik Perše, Milena Ivanuš-Grmek, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljamo del rezultatov evalvacijske študije o profesionalnem razvoju pedagoških delavcev na področju strokovnega in poklicnega izobraževanja, ki nakazujejo, v kolikšni meri lahko za to poklicno skupino govorimo, da aktivno oblikuje in usmerja svoj poklicni razvoj. Na osnovi analize podatkov o tem, na katerih področjih poklicnega dela in preko katerih oblik se učitelji najpogosteje izobražujejo ter kako pogosto se strokovnega izpopolnjevanja udeležujejo, lahko sklepamo, da premalo. Ob tem velja poudariti, da moramo za razumevanje značilnosti profesionalnega razvoja pri pedagoških delavcih v strokovnem in poklicnem izobraževanju izhajati iz specifik njihovega položaja med sfero izobraževanja in zaposlovanja in zato enoznačnega odgovora na to, kako to spremeniti, ni mogoče podati.
Ključne besede: učitelji, profesionalni razvoj, strokovna usposobljenost, poklicno izobraževanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 375; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (150,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Ravnateljeva vloga pri zagotavljanju kakovosti pedagoškega dela
Ana Kozina, Tina Vršnik Perše, Marija Javornik Krečič, Milena Ivanuš-Grmek, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku se osredotočamo na pojem kakovosti pedagoškega dela in izpostavljamo vlogo, ki jo ima pri tem ravnatelj kot upravni in pedagoški vodja šole. V prvem delu prispevka opozorimo, da enoznačne definicije, kaj je kakovost izobraževanja, pravzaprav nimamo, saj gre za zapleten pojav, odvisen od mnogih dejavnikov. V nadaljevanju te dejavnike na kratko predstavimo. V drugem delu članka prikazujemo del rezultatov raziskave TALIS, kjer smo med drugim ugotavljali, kakšna je ravnateljeva vloga pri zagotavljanju kakovosti pedagoškega dela v odvisnosti od osnovnih značilnosti šole in ravnatelja samega.
Ključne besede: osnovne šole, kakovost, ravnatelji, upravljanje šole, pedagoški slog vodenja, vodenje, administrativni slog vodenja
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 259; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (298,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
AVTONOMIJA VZGOJITELJEV V VRTCU
Katja Točaj, 2015, magistrsko delo

Opis: Avtonomija je eno izmed pomembnejših načel vzgojno-izobraževalnega sistema. Njena kompleksnost in celovitost se lahko proučuje iz različnih področij znotraj institucionalne predšolske vzgoje. Avtonomija vrtca ne vključuje le avtonomije ravnatelja, vzgojitelja, staršev in otrok ampak se povezuje z avtonomijo širše lokalne in državne skupnosti, avtonomija vseh omenjenih dejavnikov pa je medsebojno izrazito prepletena. V teoretičnem delu naloge so v prvem delu izpostavljena teoretična izhodišča opredelitve avtonomije iz vidika šolskega sistema, sociopsihološkega vidika ter iz vidika zgodovinskih sprememb. V nadaljevanju je izpostavljena avtonomija vzgojitelja. Na vzgojiteljevo kvalitetno in uspešno delo poleg avtonomije pomembno vplivata še odgovornost ter profesionalni razvoj posameznika, ki se odražajo v vzgojiteljevem vsakdanjem delu, pri načrtovanju in izvajanju pedagoškega dela ter na področju dela s starši. Pri zagotavljanju in krepitvi vzgojiteljeve avtonomije ima pomembno vlogo tudi ravnatelji, ki ob spoštovanju in potrjevanju uspehov zaposlenih, pozitivno vpliva na medsebojno povezanost, organiziranost, sodelovanje, komunikacijo, motivacijo itd. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je bil raziskati kako vzgojitelji v vrtcih razumejo in opredeljujejo pojem avtonomije ter kakšna je njihova ocena splošnega počutja v vrtcu ter ocena njihove avtonomije na področju načrtovanja in izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, sodelovanja v projektih, izobraževanjih ter na področju sodelovanja s starši. Rezultati kažejo, da se vzgojitelji čutijo avtonomne na vseh področjih njihovega dela ter da se počutje zaposlenih povezuje z njihovim zaznavanjem avtonomije pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela, na področju profesionalnega razvoja ter dela s starši. Če povzamemo, se torej vzgojitelji pri svojem delu čutijo avtonomne, kar vliva na njihovo počutje ter zadovoljstvo na delovnem mestu
Ključne besede: avtonomija, vzgojitelj vodja oddelka, vzgojitelj pomočnik, vrtec, vodstvo
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 2480; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (598,48 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici