1.
Laična podpora kot nadgradnja celostne oskrbe oseb s sladkorno boleznijo in arterijsko hipertenzijo na primarni zdravstveni ravni v SlovenijiTina Virtič Potočnik, 2025, doktorska disertacija
Opis: Namen raziskave je bil razviti znanstveno utemeljen model laične podpore za osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB), z ali brez arterijske hipertenzije (AH), in ovrednotiti vlogo te podpore z vključitvijo usposobljenih oseb za njeno izvajanje. To bi omogočilo nadgradnjo celostne oskrbe teh bolnikov na primarni zdravstveni ravni v Sloveniji.
Metode: Pilotna prospektivna intervencijska raziskava tipa pred/potem, z uporabo mešane metodologije, je potekala od maja 2021 do decembra 2023 v urbanem okolju Zdravstvenega doma Ljubljana in ruralnem okolju Zdravstvenega doma Slovenj Gradec. Z namenskim vzorčenjem so bili v dvomesečni strukturirani izobraževalni program vključeni posamezniki s SB, z ali brez AH (n=36), da bi postali usposobljeni za nudenje laične podpore drugim bolnikom (n=226). V skupinah do 10 bolnikov so se srečevali enkrat mesečno, tri mesece zapored. Podatki so bili zbrani iz zdravstvene dokumentacije, kliničnih meritev, vprašalnikov, intervjujev in fokusnih skupin.
Rezultati: 31 udeležencev (stopnja zadržanja 86,1 %) je postalo usposobljenih za nudenje laične podpore, s povprečno starostjo 63,9 let (SD 8,9), med njimi 67,7 % žensk. Usposabljanje je bilo ocenjeno kot izvedljivo, visoko sprejemljivo in učinkovito. Znanje udeležencev o SB (p<0,001) in AH (p=0,024) se je po usposabljanju pomembno izboljšalo, prav tako se je po šestih mesecih zmanjšal njihov indeks telesne mase (ITM) (p=0,020). Treh srečanj laične podpore se je udeležilo 200 bolnikov (stopnja zadržanja 88,5 %), s povprečno starostjo 68,3 let (SD 10,5), med njimi 51 % moških. Srečanja so se izkazala za izvedljiva, visoko sprejemljiva in učinkovita, saj se je opolnomočenje bolnikov pomembno izboljšalo (p<0,001). Multivariatni linearni regresijski model je pokazal pomembno povezavo med opolnomočenjem in nižjo starostjo (p=0,009), s prebivanjem v ruralnem okolju (p<0,001) in odsotnostjo zdravljenja z antihiperglikemičnimi zdravili (p=0,015).
Zaključek: Za izboljšanje (samo)oskrbe oseb s SB in AH je ključno, da se laična podpora sistematično vključi v zdravstveni sistem kot del kontinuuma celostne oskrbe. Potrebne so nadaljnje raziskave za preučitev dolgotrajnih učinkov in strategij širše implementacije.
Ključne besede: laična podpora, sladkorna bolezen tipa 2, hipertenzija, opolnomočenje, primarno zdravstveno varstvo
Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (8,75 MB)