| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FUNKCIONALIZACIJA POVRŠINE PET (POLIETILEN TEREFTALATNE) FOLIJE ZA DOSEGO PROTIMIKROBNIH LASTNOSTI
Maja Kaisersberger, 2010, diplomsko delo

Opis: Trend pri razvoju inovativnih embalažnih materialov je v funkcionalizaciji površine embalažnih materialov z namenom pridobitve protimikrobnih lastnosti. Zato iz dneva v dan narašča zanimanje za funkcionalizacijske postopke, pri katerih se uporabljajo okolju prijazni in biorazgradljivi reagenti. Eden izmed najperspektivnejših je hitozan, ki je pridobljen s postopkom alkalne deacetilacije hitina in je za celulozo drugi najbolj razširjeni bipolimer na zemlji. Hitozan vsebuje amino skupine, ki elektrostatično reagirajo s površino celic patogenih mikroorganizmov in jih s tem poškodujejo ali celo uničijo. Dejstvo je, da je večina obstoječih raziskav s hitozanom izvedena v raztopini in ne v obliki filma, tako da razvoj hitozanskih premazov za materiale embaliranja predstavlja velik izziv. Diplomsko delo podaja bistvene podatke o PET embalaži ter vsebuje primerjave med neobdelanim PET in PET z nanešenim hitozanskim premazom. Namen naše naloge je bil funkcionalizirati površino PET folij s hitozanom za dosego protimikrobnih lastnosti. Pri funkcionalizaciji polimerov za dosego specifičnih lastnosti je pomembno, da te dodane lastnosti na polimeru uspešno zasleduješ, zato smo obdelane površine PET materialov analizirali z vidika: i) vsebnosti vezave hitozana: določitev amino funkcionalnih skupin ter ii) načina vezave hitozana: reverzibilnost oz. ireverzibilnost vezave. S potenciometrično titracijo smo dokazovali prisotnost hitozana na površini PET po impregnaciji in desorpciji. Rezultate smo primerjali s suhima spektroskopskima tehnikama ATR FTIR in XPS. Obe tehniki dokazujeta vezavo hitozana na površino PET materiala. Drugi del diplomske naloge je bil namenjen študiju desorpcije hitozana s površine PET folij. Poleg že uporabljenih tehnik (potenciometrična titracija, ATR FTIR, XPS) je bila za določitev kinetike desorpcije hitozana s površine folij uporabljena indirektna polielektrolitska titracija. Primerjali smo jo s konvencionalno spektrofotometrično metodo — ninhidrinsko reakcijo. Na ta način smo želeli opredeliti naravo vezave hitozana na površino PET. Eden izmed najpomembnejših aspektov diplomskega dela je bil študij interakcij med funkcionalizirano površino materiala ter spektrom patogenih bakterij in gliv svežega perutninskega mesa, kjer v raziskavah obstaja vrzel — večina objav se nanaša na tekoče medije in ne na kompleksne heterogene sisteme, kot so funkcionalizirani vlaknotvorni polimerni materiali.
Ključne besede: PET, hitozan, potenciometrične in polielektrolitske titracije, ATR FTIR, XPS, protimikrobnost
Objavljeno: 01.10.2010; Ogledov: 3138; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

2.
Manipulation of chitosan binding on the polyethylene terephthalate (PET) surface and study of coatings on poultry meat shelf life-time
Tina Tkavc, 2014, doktorska disertacija

Opis: The aim of this study was to activate inert PET surfaces in order to introduce the surfaces’ carboxyl groups and to obtain its hydrophilic character, which was important for the chitosan bonding to it. Films where chitosan was attached to the PET could be used as active packaging material for food like fresh poultry meat. For PET activation two advanced and environmentally friendly techniques were used: 1) O2 plasma activation; and 2) CO2 plasma activation. Differently treated PET foils deposited on Au quartz crystals (model studies - adsorption and desorption) and real films were characterized. Later on, real films were studied in the terms of carboxylic/amino group content, hydrophobic/hydrophilic character, surface composition and adsorption/desorption of chitosan onto/from the surface. Results clearly showed that the use of both surfaces’ activation processes increased the ability of PET foils to adsorb chitosan, but CO2 plasma gave a higher concentration of carboxyl groups on the PET surface and consequently, due to the chemical bonding the chitosan layers were more stable. Even though CO2 plasma pre-treated PET foils gave better results during the experimental work, we could not avoid layer by layer adhesion of chitosan which resulted in non-bound molecules. Pre-treated foils and with chitosan functionalized foils were tested preliminarily with ASTME E1 (2002) microbiological tests. Functionalized CO2 plasma pre-treated foils gave the broadest spectra of antimicrobial activity, and therefore they were chosen for further microbiological analyses, where chitosan`s influence on inoculated poultry models towards selected standard strains, typical for poultry meat, was being tested. By determining the MIC (minimal inhibitory concentration) for selected microorganisms we have proven, that chitosan possesses antimicrobial properties at low concentrations. During the transfer of the experiment to a larger scale (food models, which are a very complex environment), it has been shown that on PET bonded chitosan did not have the inhibitory effect to that extent, with the exception of Staphylococcus aureus, as was expected. Similar results were expressed using both these methods: Colony count technique and real-time PCR. In the end, the organoleptic properties of the chicken models exposed to foils have shown that chitosan changes the color and taste of meat immediately after exposure, but samples were staying edible longer. Therefore, functionalized PET, which has an inhibitory influence towards variety of microorganisms, may be applied as an active packaging system for poultry meat after some optimization of the coating procedure in binding chitosan onto the PET surfaces.
Ključne besede: PET/chitosan/antimicrobial packaging/adsorption-desorption kinetics/microbiological tests
Objavljeno: 22.10.2014; Ogledov: 1341; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

3.
Adsorption and antibacterial activity of soluble and precipitated chitosan on cellulose viscose fibers
Lidija Fras Zemljič, Tijana Ristić, Tina Tkavc, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: The aim and novelty of this work was to compare the adsorption of totally-soluble chitosan (acidic solution) against the adsorption of precipitated chitosan, onto cellulose fibers. The influences of both these chitosan-adsorption procedures on a final amino groupćs content in functionalized cellulose fibers were studied, using potentiometric titration and the conventional spectrophotometric C.I. Acid Orange 7 method. Surface modification and adsorption of chitosan were, in addition, monitored by determining XPS spectra. The antimicrobial activities of both chitosan- functionalised cellulose fibers were examined, in regard to pathogen bacteria and fungus.
Ključne besede: functionalized viscose, chitosan solution, precipitates, potentiometric titration, spectrophotometry, antimicrobial activity
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1385; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (372,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
5.
OBDELAVA ODPADNIH VODA IZ MESNO-PREDELOVALNE INDUSTRIJE Z ULTRAFILTRACIJO
Anemari Grabušnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Raziskava v okviru diplomskega dela temelji na proučevanju možnosti čiščenja odpadnih voda iz mesno-predelovalne industrije z ultrafiltracijsko (UF) laboratorijsko napravo s keramično membrano. Z omenjeno napravo smo želeli izboljšati kakovost odpadne vode z namenom, da bi jo lahko uporabili kot tehnološko vodo (hladilno in čistilno vodo). Tako bi znižali stroške taks, ki jih podjetje plačuje za odvajanje v javno kanalizacijo. Pri procesu UF s keramično membrano smo proučevali gostoto volumskega toka odpadne vode v odvisnosti od transmembranskega tlaka (TMP) in hitrost pretoka v odvisnosti od časa obratovanja pri različnih obratovalnih tlakih in pH-vrednost. Iz rezultatov obratovanja UF laboratorijske naprave smo določili mehanizem mašenja keramične membrane glede na padec gostote volumskega toka. Pred in po obdelavi odpadne vode z ultrafiltracijo smo spremljali fizikalne in kemijske parametre: pH-vrednost, temperaturo, prevodnost, motnost, kemijsko in biokemijsko potrebo po kisiku, določevali količino suspendiranih snovi, težkohlapnih lipofilnih snovi, proteinov, amonijev dušik in celotni fosfor. Ugotovili smo, da z UF laboratorijsko napravo učinkovito znižamo koncentracije vseh komponent odpadnih voda iz mesno-predelovalne industrije in tako vode po čiščenju ustrezajo mejnim vrednostim, ki so določene v slovenski zakonodaji (UL RS št. 45, leto 2007).
Ključne besede: mesno-predelovalna industrija, odpadne vode, ultrafiltracija, keramične membrane, mašenje in čiščenje membran, učinkovitost čiščenja.
Objavljeno: 16.09.2011; Ogledov: 2070; Prenosov: 63
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici