| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 971
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje : doktorska disertacija
Tina Kraner, 2022, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija Značilnosti romanov slovenskih pisateljic na prelomu iz 20. v 21. stoletje se ukvarja z analizo šestdesetih izbranih romanov sodobnih slovenskih pisateljic, ki so izšli na prelomu iz 20. v 21. stoletje (1995–2015). V tem obdobju so pisateljice objavile veliko žanrsko zanimivih romanov, ki so še zmeraj pogosto odrinjeni na obrobje slovenske literarnozgodovinske pozornosti in zato premalo raziskani. Osredotočamo se predvsem na motivno-tematske in jezikovno-slogovne značilnosti romanesknih del. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča o romanu, feministični literarni vedi in sodobnem slovenskem romanu (predvsem o sodobnem romanu slovenskih pisateljic), na katerih temeljijo analize. Naslanjamo se na spoznanja domačih in tujih literarnovednih strokovnjakov, kot so Theodor W. Adorno, Jan Alber, Franz Altheim, Rick Altman, Mihail Bahtin, Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Neil Cornwell, Jonathan Culler, Umberto Eco, Monika Fludernik, Carlos Fuentes, Jeremy Hawthorn, Miran Hladnik, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, R. Brandon Kershner, Alenka Koron, Janko Kos, Milan Kundera, David Lodge, Georg Lukács, Vanesa Matajc, Katja Mihurko Poniž, Toril Moi, Krešimir Nemec, Svetlana Slapšak, Milivoj Solar, Tomo Virk, James Wood, Franc Zadravec in Alojzija Zupan Sosič. Izbrani romani so razvrščeni po žanrskosti (avtobiografski, antiutopični, zgodovinski, kriminalni, fantazijski in znanstvenofantastični roman, grozljivi, ljubezenski, potopisni, družbeni, družinski, psihološki roman, roman s tematiko obrobnežev, posebnežev in slehernikov) in žanrski sinkretičnosti (žanrsko hibridni romani), znotraj žanrske umestitve pa po generacijski pripadnosti avtoric: Nedeljka Pirjevec, Berta Bojetu Boeta, Maruša Krese, Jelka Ovaska, Brina Švigelj Mérat, Desa Muck, Miriam Drev, Alenka Jensterle Doležal, Marjanca Mihelič, Cvetka Bevc, Maja Novak, Sonja Porle, Maja Haderlap, Erica Johnson Debeljak, Andreja Zelinka, Nataša Sukič, Suzana Tratnik, Mateja Gomboc, Mojca Kumerdej, Tanja Tuma, Vilma Purič, Majda Pajer, Veronika Simoniti, Katarina Marinčič, Lucija Stepančič, Nataša Konc Lorenzutti, Nina Kokelj, Polona Glavan, Irena Velikonja, Stanka Hrastelj, Irena Svetek, Aleksandra Kocmut, Eva Kovač, Gabriela Babnik, Jela Krečič, Simona Lečnik, Vesna Lemaić, Nataša Kramberger, Tina Vrščaj in Anja Radaljac. Na osnovi temeljnih kategorij pripovedi (snov, tema, zunanja zgradba – naslov, razdeljenost romana; notranja zgradba – zgodba, motivi, sporočilo, literarna oseba, literarni čas in prostor, pripovedovalec, jezik in slog) odkrivamo izhodišča za snovi v izbranih romanih, raznovrstnost tem, kompozicijske značilnosti romanov, motive, literarne osebe (predvsem ženske like, njihovo družbeno vlogo ter odnose med moškimi in ženskimi liki), kronotop, vlogo pripovedovalca/-ke, perspektivo in jezikovno-slogovne novosti. S posebno pozornostjo se posvečamo še ženski perspektivi, različnim vrstam stereotipov in elementom žanrskosti v romanih. Na podlagi posameznih romanesknih analiz potrdimo ali ovržemo zastavljene hipoteze in odgovorimo na raziskovalna vprašanja tako, da romane medsebojno primerjamo in povzemajoče podamo skupne značilnosti izbranih romanov, npr. motivno-tematske novosti in posebnosti, ženski liki v odnosu do moških likov, družine, družbe in političnih problemov, zgradbene novosti, vloga pripovedovalk/pripovedovalcev in jezikovno-slogovne posebnosti. Sklep je posvečen obširnim zaključnim ugotovitvam, v njem tudi povzamemo izvirne znanstvene prispevke in rezultate disertacije ter z novimi spoznanji omogočamo možnosti za nadaljnje raziskave na področju romanopisja sodobnih slovenskih pisateljic.
Ključne besede: sodobna slovenska književnost, sodobna slovenska proza, sodobni slovenski roman, romaneskni žanri, feministična literarna veda, značilnosti, žanrski sinkretizem, generacijska pripadnost, roman sodobnih slovenskih pisateljic, snov, tema, zgodba, motivi, sporočilo, protagonist/-ka, pripovedovalec/-ka, perspektiva, jezik, slog
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 32; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

2.
Vključenost staršev v šolsko delo otroka pred in med epidemijo covid-19 (šolanje na daljavo) : magistrsko delo
Aleksandra Šprah, 2022, magistrsko delo

Opis: Naloga družine je, da otroka vzgoji ter pripravi na šolanje. Z vstopom otroka v šolo ne pomeni, da so starši opravili svojo vlogo in bo za vzgojo in izobraževanje poskrbela šola. Zelo pomembno je, da se starši še naprej vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces. Vključenost staršev je dobila še večji pomen pri šolanju na daljavo. Predvsem mlajši otroci so pri tem vrstnem izobraževanju še posebej potrebovali pomoč staršev. Ker je šolanje na daljavo nova tematika in je bilo narejenih malo raziskav, smo se odločili, da temo podrobneje raziščemo. V prvem, teoretičnem delu, smo predstavili pojem družine ter vlogo staršev. Nato smo se lotili same vključenosti staršev v šolanje otroka, in sicer podrobneje raziskali, kako vpliva na otroka. Ugotovili smo, da lahko starši vplivajo na razvoj kognitivnih ter metakognitivnih zmožnosti. Prav tako pa imajo večji vpogled v šolsko delo otroka ter nekako vplivajo na učni uspeh. Zaradi tega smo tudi predstavili pojma učna uspešnost ter sodelovanje med šolo in domom. Na koncu smo predstavili tudi tematiko šolanja na daljavo, ki je bila nekako povod za to magistrsko delo. V drugem, empiričnem delu, pa smo predstavili rezultate raziskave. Naša glavna ugotovitev je, da starši menijo, da so se v šolsko delo otrok več vključevali med šolanjem na daljavo kot pa pred njim. Starši so menili, da so za šolsko delo otroka med šolanjem na daljavo porabili kar 3 ure več kot pri klasičnem izobraževanju. Najpogostejša težava, s katero so se srečevali starši, je bila usklajevanje službenih zahtev ter potreb otroka. Povzamemo torej lahko, da je šolanje na daljavo prineslo kar nekaj izzivov, vendar so se starši strinjali, da so na ta način lahko preživeli več kakovostnega časa s svojim otrokom.
Ključne besede: Vključenost staršev, učenci, COVID-19, šolanje na daljavo, epidemija
Objavljeno v DKUM: 02.12.2022; Ogledov: 26; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

3.
Ontogenetska variabilnost spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758) : magistrsko delo
Barbara Stupan, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali ontogenetski razvoj spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758). Z geometrijsko morfometrijo smo analizirali 123 spodnjih čeljustnic, ki smo jim določili 16 oslonilnih točk. Primerjali smo razlike v velikosti in obliki spodnjih čeljustnic med spoloma ter starostnimi razredi. Spodnja čeljustnica je rasla vse življenje. Rast je bila najbolj intenzivna do 60. dneva starosti, nato pa se je do 200. dne starosti postopoma upočasnjevala, vendar ne ustavila. Potrdili smo, da imajo samci večjo spodnjo čeljustnico. Razlike so se pojavile pri 120. dnevu starosti in so trajale do 4. leta življenja. V tem starostnem obdobju razlike niso bile več statistično značilne. Spolni dimorfizem v obliki spodnje čeljustnice smo potrdili v starostnih razredih 40 in 150 dni ter v 2. in 3. letu življenja. Med ontogenetskim razvojem se je spreminjala oblika spodnje čeljustnice. Največja razlika je bila med najmlajšimi osebki, ki so bili stari manj kot 30 dni, in najstarejšimi osebki v 4. letu življenja. Najizrazitejše spremembe med ontogenetskim razvojem so bile odebelitev čeljustne veje in podaljškov ter dvig kočnikov. Spodnja čeljustnica raste alometrično, kar ohranja njeno funkcionalnost. Spremembe v obliki so ključne med prehodom iz sesanja na samostojno hranjenje.
Ključne besede: veliki hrček, spodnja čeljustnica, spolni dimorfizem, ontogenija, geometrijska morfometrija
Objavljeno v DKUM: 23.11.2022; Ogledov: 67; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

4.
Izbira vrste transporta pri dobavi avtomobilov iz vzhodne Evrope na trg zahodne Evrope : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Gabrijela Sagadin, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali različne vrste transporta ter se kasneje osredotočili na vrste transporta, ki so primerne za prevoz avtomobilov. Vsako posebej smo raziskovali in predstavili najbolj prepoznavne lastnosti transporta, pri tem pa smo se poglobili v transport po Evropi, saj se tema diplomske naloge nanaša na transport avtomobilov po Evropi. V drugem delu diplomske naloge, v katerem je problematika pravilna izbira transportnega sredstva za prevoz avtomobilov znamke Škoda Enyaq iV iz tovarne Škoda Mlada Boleslav na Češkem do Barcelone v Španiji, smo se osredotočili na proizvodnjo avtomobilov in tri možne probleme pri transportu. V diplomski nalogi smo primerjali stroške za različne vrste transporta, razdaljo in ugotavljali, katera pot je časovno najhitrejša. V navedenem primeru, kjer smo prevažali 10.000 avtomobilov, smo izbirali pravilno izbiro transporta za dano situacijo, torej glede na ceno, količino in čas. V diplomski nalogi smo prišli do ugotovitev, da kadar je treba avtomobile pripeljati v velikih količinah naenkrat, je optimalna rešitev transport po železnici, v primeru, kadar je treba avtomobile pripeljati v najkrajšem času, je optimalna rešitev cestni transport, in kadar nimamo posebnih zahtev in omejitev, se odločimo za najcenejšo obliko transporta, ki je v našem primeru kombinacija transporta po železnici in morju.
Ključne besede: transport, avtomobili, cestni transport, železniški transport, pomorski transport
Objavljeno v DKUM: 07.11.2022; Ogledov: 35; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

5.
Vidiki prehoda na celovito spletno bančništvo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Tina Slavec Ojstrež, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se nanaša na ponudbo spletnih bank in morebitnega bančnega poslovanja na daljavo. Namen je ugotoviti, zakaj nam banke v vseh letih sprejemanja ter promocije spletne in mobilne banke še niso ponudile celovitega spletnega bančništva, ko obisk poslovalnic sploh ne bi bil potreben. V teoretičnem delu so predstavljene spreminjajoče se navade komitentov, v praktičnem delu pa opredeljene razlike med ponudbo bank v sklopu spletne banke in z intervjujem pridobljene informacije, kako se na banki X oblikuje vsebina, ki je ponujena preko digitalnih kanalov banke in kaj komitentom povzroča največ težav. Pregledana je uporabo varnostnih mehanizmov ob vpisu v spletno banko in uporabi storitev znotraj spletne banke. Opredeljeni so izzivi bank ob oblikovanju vsebine spletne banke in komitentov pri uporabi spletne banke ter narejena primerjava ponudbe spletnih bank v Sloveniji in dveh tujih samo-digitalnih bank. Ugotovljene so velike razlike pri ponudbi celovitih storitev spletnih bank ali drugačnega poslovanja na daljavo, prav tako pa lahko trdimo, da so si v tem trenutku večja konkurenca le obstoječe banke v Sloveniji, ker tuje banke še ne ponujajo vseh svojih storitev. S pridobljeni podatki v sklopu intervjuja ugotavljamo, da je celovito poslovanje preko spleta popolnoma dosegljivo in bi koristilo tako bankam kot komitentom.
Ključne besede: spletno bančništvo, poslovanje na daljavo, izzivi, banke, komitenti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 132; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

6.
Organizacija distribucije pijač : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Eva Ferlič, 2022, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo se ukvarjali z organizacijo distribucije pijač iz Distribucijskega centra Pivovarne Laško Union v Mariboru. Distribucijo smo organizirali za en teren, in sicer za stranke iz okolice Hoč, Slovenske Bistrice, Oplotnice, Tepanj, Poljčan, Majšperka, Pragerskega, Lovrenca na Dravskem polju in pa Kidričevega. Podjetje želi zagotavljati možno dostavo k strankam dvakrat tedensko. Trenutno stranke niso razporejene v nobene okoliše, ampak lahko naročujejo, na kateri koli dan želijo. To seveda ni optimalno, saj kamion na dan opravi občutno preveč kilometrov. Zaradi tega smo raziskali, kako bi organizirali distribucijo oz. razvoz pijač, da se bo ta optimalen oz. čim bližji približek temu. Stranke se razdeli v manjše okoliše, ki jih razporedimo po dnevih v tednu, kdaj se dostavlja v kateri okoliš. Seveda preverimo, ali količine naročanja ustrezajo glede kapacitete vozila. Podatke o lokacijah se vnese v programsko orodje za optimizacijo poti, in sicer PTV map&Guide, ki nam ponudi optimalno pot glede na lokacijo strank. Nato se izračunajo še stroški. Pri rezultatih ugotovimo, da imamo nekaj okolišev, ki so bolj oddaljeni in imajo hkrati majhne količine naročanja. Zaradi tega bi bilo smiselno k tem strankam uvesti dostavo samo enkrat tedensko, saj s tem prihranimo veliko stroškov zaradi manj prevoženih kilometrov in s tem porabljenega goriva. V nadaljevanju smo preverili, ali ta izboljšava res zmanjša stroške in ali jo je smiselno uvesti. Ugotovili smo, da je lahko izboljšan rezultat smiseln, saj še dodatno zmanjšamo stroške pri dostavi. Zaradi tega je posledično to izboljšavo smiselno uvesti v delo.
Ključne besede: distribucija pijač, organizacija prevoza, stroški distribucije
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 47; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (11,16 MB)

7.
Določitev terapevtske koncentracije ekstrakta trpotca v 3D tiskanem nosilnem sistemu za optimalni učinek na rast kožnih celic
Klara Laura Konda, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo podrobneje raziskali vpliv ekstraktov širokolistnega (Plantago major L.) in ozkolistnega (Plantago lanceolata L.) trpotca na rast kožnih celic. Ekstrakte obeh vrst trpotca smo ekstrahirali z različnimi topili in jih določili. V ekstraktih smo s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti potrdili prisotnost avkubina, katalpola, verbaskozida in plantamajozida. Vsebnost celokupnih kemijskih spojin v ekstraktih smo določili s spektroskopskimi metodami ter njihovo antioksidativno delovanje z DPPH-metodo. Kinetiko sproščanja ekstraktov iz 3D-tiskanih obližev smo določili na podlagi in vitro testiranja sproščanja verbaskozida iz 3D-tiskanih obližev na avtomatiziranem sistemu Franzovih difuzijskih celic. Na podlagi dobljenih rezultatov ter rezultatov MTT-testa, pri katerem smo določili vpliv ekstraktov na viabilnost celic, smo v 3D-tiskane obliže vgradili metanolni ekstrakt širokolistnega trpotca ter etanolni ekstrakt ozkolistnega trpotca. V primeru obeh vrst trpotca smo določili optimalni masni delež, ki je znašal 0,50 % ekstrakta na maso 3D-tiskanega obliža. Relativna viabilnost je bila v primeru 3D-tiskanega obliža s širokolistnim trpotcem 1,39 in 1,49 v primeru ekstrakta ozkolistnega trpotca. Z MTT-testom smo tako dokazali biokompatibilnost vgrajenih ekstraktov ter njihov spodbujevalni vpliv na viabilnost in proliferacijo fibroblastov. Z analizo površine 3D-tiskanih obližev z ali brez vgrajenega ekstrakta trpotca, ki smo jo naredili z vrstičnim elektronskim mikroskopom, smo potrdili vpliv ekstraktov na spremembo morfologije obližev. S testom degradacije in testom navzemanja vlage smo pokazali, da so obliži biorazgradljivi in da imajo ustrezen profil nabrekanja ter tako potrdili njihov potencialni terapevtski učinek in uporabo za celjenje ran.
Ključne besede: širokolistni trpotec, ozkolistni trpotec, aktivne učinkovine, 3D-tiskan nosilni sistem, terapevtska koncentracija, rast kožnih celic
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 89; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

8.
Vpliv programa dodatnega usposabljanja na voznike začetnike : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Brina Slekovec, 2022, diplomsko delo

Opis: Voznike začetnike opredeljujemo kot voznike, kateri največkrat postanejo vzrok za nastanek prometne nesreče, saj jim primanjkuje izkušenj pri vožnji vozila. Kvalificiramo jih kot osebe, ki so vozniki motornega vozila do dopolnjenega enaindvajsetega leta starosti in so vozniki motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja. Kot vozniki začetniki nimajo izkušenj in kilometrine, ki bi jim predstavljala občutek varnosti. V večini primerov je velik dejavnik, ki vpliva na način vožnje mladost, saj je le ta povezana z razposajenostjo, občutkom nepremagljivosti, preizkušnjami in precenjevanjem lastnih sposobnosti. Z željo, da bi znižali število tveganj za nastanek prometne nesreče med vozniki začetniki, so v Sloveniji 13. avgusta 2010 začeli z izvedbo programa dodatnega usposabljanja za voznike začetnike. Želeli smo ugotoviti vpliv programa dodatnega usposabljanje na teoretično usposobljenost voznikov začetnikov, vpliv »mladostniškega« razmišljanja na voznike začetnike kot tudi, ali udeležencem program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike predstavlja izgubo časa. Izdelali smo dva anketna vprašalnika, ki so jih udeleženci rešili pred začetkom in po koncu programa dodatnega usposabljanja. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo prišli do zaključkov, da se vozniki začetniki ne zavedajo posledic »mladostniškega« razmišljanja med vožnjo vozila, da program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike ne vpliva na teoretično znanje udeležencev in da udeleženci programa dodatnega usposabljanja za voznike začetnike ne vidijo kot izgubo časa.
Ključne besede: voznik začetnik, program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike, prometna varnost Republike Slovenije, dejavniki tveganj za nastanek prometne nesreče
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 46; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

9.
Optimizacija paketne dostave v Mariboru
Miha Kamplet, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava optimizacijo paketne dostave v mestni občini Maribor. V današnjih časih se vedno več ljudi odloča za nakupe izdelkov preko spleta, saj s tem prihranijo čas, ki bi ga porabili za odhod v trgovino. Izdelki na spletu so v tem času že cenovno tako ugodni ter dostava v večini primerov brezplačna, da se ljudem odhod v trgovino stroškovno ne izide. Podjetja, ki se ukvarjajo z dostavo paketov, iz leta v leto beležijo naraščanje števila paketov. Podjetja zaradi optimizacije veliko privarčujejo pri porabi goriva ter času, katerega paketni dostavljavec na dostavnem okraju nima veliko, saj so časovna okna zelo ozka. Veliko podjetij se odloča za optimizacijo s pomočjo različnih platform in programov, ki so plačljivi ali pa prosto dostopni. Mi smo se osredotočili na dostavo paketov v Mariboru ter si izbrali podjetje Pošta Slovenije, s katerim smo optimizirali dostavne poti s pomočjo programa Map&Guide. Skozi optimizacijo smo ugotovili kritične točke ter probleme, ki se pojavljajo na terenu. V nalogi smo optimizirali obhodne rede paketnih dostavljavcev ter tako skrajšali obhodni red.
Ključne besede: paketi, distribucija paketov, dostava paketov, optimizacija dostave, Pošta Slovenije
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 26; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (6,66 MB)

10.
Prilagoditve za vključevanje in poučevanje otroka s sladkorno boleznijo tipa 1 v osnovni šoli : magistrsko delo
Nina Prosenjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo, ki nosi naslov Prilagoditve za vključevanje in poučevanje otroka s sladkorno boleznijo tipa 1 v osnovni šoli, sestavljata povezujoča se dela, teoretični in empirični. V prvem se sprva nahaja nekaj osnovnih informacij o bolezni, opisani so tehnološki pripomočki za njeno vodenje, pomen športa in zdrave prehrane ter napotki o tem, kaj narediti v primeru nujnih situacij, ki se lahko pojavijo tudi v obdobju, ko se otrok nahaja v šoli. Največji delež vsebine je posvečen informiranju o otrocih, učencih s sladkorno boleznijo tipa 1 (SBT1). Predstavljeno je soočanje s SBT1 in čustveno doživljanje. Vključene so informacije o tem, zakaj kronične bolezni, v skupino katerih uvrščamo diabetes, predstavljajo veliko psihološko breme za otroka. Dotaknemo se vloge družine ter vzgoje otroka s SBT1. Sledi, glede na naslov naloge ter smer študija, ključni del, v katerem lahko koristne informacije o izvajanju vzgojno-izobraževalnega procesa za otroke s SBT1 najdejo predvsem učitelji, pa tudi starši. Pišemo o učencih SBT1 v šoli, o psihofizičnih, kognitivnih in socialnih vidikih, opredeljene so zakonske ureditve in s tem pravice otrok s SBT1, ter postopek pridobitve odločbe in začasnega spremljevalca. Empirični del temelji na študiji primera, ki vključuje tretješolko s SBT1, ki sem jo letošnje šolsko leto spremljala v šoli. Interpretirani so rezultati, pridobljeni s pomočjo intervjujev, ki smo jih izvedli z razredničarko, učenkino mamo, svetovalno delavko, učenko ter zdravnico specialistko pediatrične diabetologije. Opisane so tudi ugotovitve opazovanja deklice v času pedagoškega procesa s pomočjo protokola. Namen magistrske naloge je torej predstaviti, kako poteka pedagoško delo z otrokom s SBT1 na razredni stopnji in njegovo vključevanje v socialno skupnost ter orisati izzive, s katerimi se soočajo učitelji, drugi delavci šole, starši in otrok sam.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, sladkorna bolezen tipa 1, šola, sodelovanje, prilagoditve
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 129; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici