| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Racionalnost in čustva - problem odločanja
Tina Peruš, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo odnos med čustvi in razumom na primeru odločanja. Zgodovinsko gledano je bil odnos med čustvi in razumom vedno aktualna filozofska tema, o čemer priča krajši zgodovinski prikaz pomembnejših idej. Obravnavamo teorije čustev ter opredelimo pojma racionalnost in odločanje. Pokazati želimo, da sta racionalnost in čustvovanje med seboj povezana in prepletena procesa in pri odločanju oba igrata pomembno vlogo – ločevanje na razcepljena pola je tako neupravičeno in prenagljeno. Teorije dvojnega procesiranja govorijo o analitičnem in intuitivnem procesu sklepanja, ki se po svojih značilnostih razlikujeta, med seboj pa se dopolnjujeta, saj so prednosti enega šibke točke drugega. Tako sta v svojih lastnostih komplementarna, saj različne lastnosti obeh sistemov prispevajo k optimalnemu delovanju človeka. Čustva imajo pomembno vlogo pri intuitivnem sklepanju in s tem zavzemajo pomembno mesto v procesu odločanja. Teoretične ugotovitve o povezanosti čustev in razuma podkrepimo z izsledki nevroznanstvenih raziskav. Trdimo, da so čustva zapleten biološki sistem, ki lahko pripravi podlago za podrobnejšo kognitivno oceno. Čustvene pojave opredelimo s teorijo Antonia Damasia in dokazujemo, da imajo čustva pri presojanju v moralnih dilemah hevristično funkcijo. Hevristika je mentalni mehanizem, ki nas brez zavestnega napora vodi do rešitve problema; deluje s pomočjo zamenjave, saj namesto na kompleksen problem hevristika ponudi odgovor na manj zapleten problem. Čustva nosijo pomembne epistemske informacije o vrednostih in to lahko v veliko primerih storijo razmeroma točno. Toda primeri, v katerih je čustveni odziv povsem neupravičen ali neprimeren, dokazujejo, da čustva kot nosilci vrednostnih lastnosti ne bi smela imeti večvredne vloge pri moralnem presojanju. To pomeni, da čeprav prinašajo edinstvene informacije o vrednostih, čustva niso avtomatično najvišja instanca, ko se sprašujemo o tem, ali lahko upravičijo sodbo v moralnih dilemah.
Ključne besede: Čustva, racionalnost, odločanje, hevristika, moralno presojanje
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 391; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (719,57 KB)

2.
Lipa in pesem kot ključni besedi turističnega diskurza
Tina Peruš, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava jezikoslovno tematiko, ki upošteva prepletenost jezika in kulture; s kulturološkim pristopom smo utemeljili leksema lipa in pesem kot ključni besedi v turističnih besedilih. V magistrskem delu smo opredelili vlogo, ki sta jo omenjeni prvini zavzemali v kulturi slovenskega naroda in ju tako umestili v kontekst slovenske kulture, nato pa z jezikoslovnim raziskovanjem, pri čemer smo uporabili korpusno metodo, preučili, kako sta leksema zastopana v specializiranem korpusu TURK in v referenčnem korpusu Gigafida. S pridobljenimi rezultati smo potrdili pomembno vlogo lipe in pesmi v slovenski kulturni dediščini, kar odraža jezik, saj oba leksema nastopata v številnih kolokacijah, tvorita frazeološki grozd ter imata razvejano besedno družino oziroma izkazujeta veliko besedotvorno produktivnost. Izkazalo se je, da izmed obeh leksemov pesem izstopa v številu pojavnic v Gigafidi, prav tako pa po raznolikosti in številčnosti frazeoloških enot. Kljub večji zastopanosti omenjenega leksema lahko zatrdimo, da sta obe prvini tesno povezani s slovenstvom, zato ju lahko pojmujemo kot ključni besedi slovenskega turizma, obenem pa tudi slovenske kulture.
Ključne besede: lipa, pesem, kulturološko jezikoslovje, ključna beseda, turistični diskurz, korpus
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 227; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici