Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen diplomskega dela je bilo preučiti in primerjati vsebnost celokupnih fenolnih spojin, antioksidativno aktivnost ter vsebnost celokupnih sladkorjev v devetih vzorcih. Analizirali smo štiri zeliščne likerje, tri sadne likerje in dva sirupa. Sadni likerji so bili borovničev, višnjev ter orehov liker. Kot sirupa smo preučevali melisin in bezgov sirup. Osem vzorcev je bilo izdelanih v domačih kuhinjah. Eden zeliščni liker – Jägermeister smo kupili v trgovini in nam je služil kot primerjava pri analizah med industrijsko proizvedenim in doma izdelanimi zeliščnimi likerji. Pri prvi analizi smo spektrofotometrično določili vsebnost celokupnih fenolnih spojin v vzorcih s Folin-Ciocalteu-ovo metodo. Nastalim barvnim kompleksom smo izmerili absorbanco pri valovni dolžini 760 nm. Ugotovili smo, da je bilo največ fenolnih spojin prisotnih v orehovem likerju (1,7116 mg fenolnih spojin na g vzorca), najmanj pa v domačem zeliščnem likerju (0,3740 mg fenolnih spojin na g vzorca). Antioksidativno aktivnost vzorcev smo preučevali spektrofotometrično z radikalsko metodo. Analiza je potekala z uporabo stabilnega 2,2-difenil-1-pikrilhidrazil (DPPH) prostega radikala pri valovni dolžini 515 nm. Iz rezultatov je razvidno, da je bil % inhibicije glede na referenčno raztopino največji pri orehovem likerju (79,5718 % inhibicija) in najmanjši pri melisinem sirupu (19,7164 % inhibicija). Najbolj razširjena kolorimetrična metoda, namenjena določanju vsebnosti celokupnih sladkorjev, je fenol-žveplova metoda. Nastalim oranžnim kompleksom vzorcev smo na UV-VIS spektrofotometru izmerili absorbanco pri valovni dolžini 490 nm. Največ sladkorjev je bilo v bezgovem sirupu (65,7235 g na 100 mL vzorca), medtem ko je bila najnižja vrednost pri kupljenem zeliščnem likerju (15,4612 g na 100 mL vzorca).
Ključne besede: celokupne fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, celokupni sladkorji, UV-VIS spektrofotometer, zeliščni liker, sirup
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2710; Prenosov: 183
Celotno besedilo (2,32 MB)

Opis: Prvi del doktorske disertacije je namenjen raziskavam faznih ravnotežij trigliceridov v sub- in superkritičnih fluidih. Podatki so ključni za nadalnje načrtovanje visokotlačnih separacijskih in formulacijskih procesov, saj so pripomogli k izboljšanju določenih industrijskih procesov v smeri okoljevarstva in kvalitete proizvodov. Za določitev topnosti glicerol tristearata-zgoščeni plini in glicerol trioleata-zgoščeni plini smo uporabili visokotlačno optično celico. Meritve smo izvedli pri različnih temperaturah (30, 50, 70 in 90 °C) in tlakih do 600 bar. Cilj našega eksperimentalnega dela je bilo pridobiti podatke o faznih ravnotežjih za glicerol tristearat in glicerol trioleat v sistemih superkritični CO2 in SF6, ki so ključnega pomena za optimizacijo visokotlačnih separacijskih in formulacijskih procesov. Podatkov o faznih ravnotežij glicerol tristearata-SF6 in glicerol trioleata-SF6 v literaturi ni. Pridobljeni podatki so novi in odpirajo nove perspektive za uporabo SF6 kot topila za različne nosilce. Za raziskave vpliva tlaka na temperaturo tališča in določitev talilne toplote v različnih plinih (dušik in CO2) smo uporabili visokotlačni DSC. Prav tako smo določiti topnosti in difuzijske koeficiente superkritičnega CO2 v različnih naravnih polimerih, ki se uporabljajo v prehrambeni industriji kot vezivo in sicer v različnih celulozah in škrobih. Topnost CO2 v polimeru je odvisna od temperature in tlaka, ter povzroča njegovo nabrekanje in s tem znižanje viskoznosti polimera. S povišanjem topnosti CO2 v polimeru se povečuje tudi masa polimera. Za določanje topnosti CO2 in difuzije smo uporabili magnetno suspenzijsko tehtnico. Meritve smo izvedli s pomočjo magnetne suspenzijske tehtnice pri različnih temperaturah (40, 60 in 80 °C) in tlakih do 300 bar. Določili smo visoke vrednosti topnosti in difuzijskih koeficientov ob izpostavitvi polimerov SC CO2. V nobenem primeru ni prišlo do raztapljanja polimera, ampak je polimer absorbiral CO2 in nabreknil. Iz dobljenih podatkov je razvidno, da topnost CO2 v polimerih z zviševanjem tlaka narašča in z zviševanjem temeperature pada. Zviševanje tlaka povzroča povečanje gostote plina in s tem večjo topnost, pri čemer se poveča volumen polimera. Z zviševanjem temperature pa se znižuje gostota plina. Difuzijski koeficienti CO2 so odvisni od koncentracije CO2 v polimeru. Na začetku se vrednosti difuzijskega koeficienta s povečanjem topnosti dvigajo, dokler CO2 ne zapolni vseh prostih praznin v polimeru, nato pa začnejo te vrednosti padati zaradi delovanja hidrostatičnega tlaka. Z določitvijo topnosti in difuzijskega koeficienta CO2 v polimerih pri določeni temperaturi in tlaku, smo pridobili več podatkov o faznem ravnotežju polimer-plin, ki so pomembni za razumevanje vpliva in optimiranje procesnih parametrov. V zadnjem delu doktorske disertacije smo vezali naravno rumeno barvilo kurkumin iz začimbe in 10 % tekočega ekstrakta na nosilce kot so trigliceridi, polietilen glikol, ciklodekstrin, celuloze in škrobi. Raziskovali smo različne kombinacije zmesi barvil in različnih nosilcev s superkritičnim CO2. Mikroniziranim praškastim produktom barvil kurkume smo izmerili povprečno velikost in povprečno porazdelitev velikosti nastalih delcev. Izvedli smo tudi superkritične in konvencionalne ekstrakcije kurkume (Curcuma longa L.). Naredili smo več različnih konvencionalnih ekstrakcij: ekstrakcija s hladnim topilom v bučki, Soxhlet ekstrakcija, ekstrakcija z ultrazvokom in ekstrakcija s konvencionalnim topilom pri povišanih tlakih. V dobljenih ekstraktih smo analizirali antioksidativno aktivnost s pomočjo pomočjo radikalske metode. Prav tako smo v ekstraktih določili antioksidacijske vrednosti s standardom Trolox. Preverili smo prisotnost kurkuminoidov v ekstraktih s tankoplastno kromatografijo in primerjali dobljene rezultate s HPLC analizo. V doktorski nalogi smo tudi preverili protimikrobno delovanje mikroniziranih vzorcev na različne bakterije in glive. Protimikrobno delovanje smo preverjali z metodo dif
Ključne besede: trigliceridi, superkritični CO2, SF6, S – L fazni prehodi, ravnotežne topnosti, naravni polimeri, difuzijski koeficient, kurkuma, PGSSTM, superkritične ekstrakcije, kurkuminoidi, nanoenkapsulacija, sproščanje aktivne substance, ekonomska analiza
Objavljeno v DKUM: 27.10.2014; Ogledov: 2707; Prenosov: 281
Celotno besedilo (7,69 MB)