1.
VPLIV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE NA DUŠEVNO ZDRAVJE DOLGOTRAJNO BREZPOSELNIH OSEB S STATUSOM INVALIDNE OSEBETina Merklin, 2016, magistrsko delo
Opis: Namen magistrske naloge je bil preveriti spremembe v duševnem zdravju pri dolgotrajno brezposelnih osebah ob vključenosti v program štirimesečne zaposlitvene rehabilitacije na URI Soča. Želeli smo ugotoviti ali štirimesečno obdobje zaposlitvene rehabilitacije vpliva na
njihovo duševno zdravje, v smislu zmanjšanja depresivne simptomatike in
anksioznosti ter zvišanja življenjskega zadovoljstva in samospoštovanja.
V raziskavo smo zajeli 52 dolgotrajno brezposelnih oseb. Vzorec je bil razdeljen na eksperimentalno in na kontrolno skupino. Eksperimentalno skupino je sestavljalo 26 oseb, ki so bile vključene v program zaposlitvene rehabilitacije na URI Soča. Kontrolna skupina je bila glede na spol in starost ekvivalentna eksperimentalni skupini in jo je sestavljalo 26 oseb. Kontrolna skupina ni bila vključena v program
zaposlitvene rehabilitacije. Vsi udeleženci so rešili nabor naslednjih vprašalnikov: Geriatrično lestvico depresivnosti, Vprašalnik za merjenje depresivnosti, anksioznosti in stresa, Vprašalnik o bolnikovem zdravju-9, Dienerjevo Lestvico zadovoljstva z življenjem in Rosenbergovo lestvico samospoštovanja. Ugotovili smo, da zaposlitvena
rehabilitacija uresničuje bio-psiho-socialni model vračanja na delo in pri rehabilitirancih okrepi zadovoljstvo z življenjem, zniža depresivno simptomatiko in stopnjo anksioznosti. Sklenemo lahko, da se je pri udeležencih zaposlitvene rehabilitacije na URI Soča duševno zdravje izboljšalo.
Ključne besede: duševno zdravje, dolgotrajna brezposelnost, depresivna simptomatika, življenjsko zadovoljstvo, anksioznost, samospoštovanje
Objavljeno v DKUM: 15.02.2016; Ogledov: 1980; Prenosov: 376
Celotno besedilo (1,00 MB)