| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Dostopnost spletišč za slepe in slabovidne v praksi
Tina Kolarič, 2023, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je ugotoviti uporabniško izkušnjo slepih in slabovidnih oseb z dostopnostjo spletnih spletišč. V teoretičnem delu smo najprej opredelili namen in merila za kakovostno dostopnost. Osredotočili smo se na prilagoditve spletišč oziroma možnosti za dostopnost, v nadaljevanju pa smo predstavili dostopnost pri izbranih spletnih straneh v Sloveniji. Na koncu pa smo navedli tudi ovire pri dostopnosti spletišč na svetovni ravni. V empiričnem delu smo z uporabo spletnega vprašalnika anketirali slepe in slabovidne osebe, katerih stike smo pridobili s pomočjo specializiranih zavodov za slepe in slabovidne osebe in preko zasebnih elektronskih poštnih naslovov slepih in slabovidnih oseb. Tema raziskave je ocenjevanje dostopnosti izbranih spletišč in ocenjevanje posameznih nastavitev za dostopnost. Zanimale so nas razlike glede na starost, spol in stopnjo slepote ali slabovidnosti. Ugotovili smo, da slepe in slabovidne osebe ocenjujejo, da so najbolj uporabne možnosti za dostopnost na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Med slepimi in slabovidnimi osebami obstajajo statistično pomembne razlike med ocenami izbranih spletnih strani, in sicer glede na stopnjo slabovidnosti ali slepote. Med najbolj pogosto uporabljenimi možnostmi za dostopnost so slepe in slabovidne osebe ocenile možnost nastavitve velikosti besedila, medtem ko so možnost nastavljanja zaslonskega namiga po meri, možnost prijazno do disleksije, možnost spreminjanja vrstice in možnost video prikaza vsebine z znakovnim jezikom slepe in slabovidne osebe ocenile kot neuporabne možnosti za dostopnost.
Ključne besede: možnosti za dostopnost, slepe in slabovidne osebe, dostopnost ter uporabnost spletnih strani.
Objavljeno v DKUM: 19.06.2023; Ogledov: 615; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

2.
Šolanje na daljavo v času pandemije COVID-19 z vidika staršev : magistrsko delo
Tina Kolarič, 2022, magistrsko delo

Opis: Pandemija COVID-19 je družine privedla do spremenjenih okoliščin in do nekaterih izzivov, kot so izguba službe zaradi nastalih razmer, povečana socialna izključenost, socialna negotovost, pomanjkanje prostega časa, usklajevanje službe od doma in šolanja na daljavo, težav pri šolskem delu otrok na daljavo ... Vse to je vplivalo tudi na duševno zdravje staršev. Namen magistrskega dela je bil preučiti vidik staršev glede šolanja otrok v času pandemije COVID-19. Zanimalo nas je, kako so bili tehnično opremljeni starši, koliko so bili vpeti v šolsko delo otroka, kako kompetentni so bili pri uporabi tehnologije, koliko so komunicirali z učitelji, kateri so bili pozitivni in kateri negativni dejavniki za družino v času šolanja na daljavo ter katere morebitne posledice so se pojavile znotraj družine. Preučili smo, ali obstajajo razlike glede na starostno obdobje otrok, število otrok, status zaposlitve staršev, partnerski status in pomoč pri gospodinjskih opravilih. V empirični raziskavi je sodelovalo 669 staršev otrok prvega in drugega vzgojno- izobraževalnega obdobja iz Slovenije. Rezultati analize so pokazali, da je večina staršev po lastnih navedbah v času epidemije shajala s šolanjem na daljavo, vendar so otroci pri delu potrebovali več pomoči kot pred časom šolanja na daljavo. Staršem je največ stresa povzročalo usklajevanje družinskih in službenih obveznosti. Po njihovem mnenju je bilo najbolj pozitivno v času pandemije izvajanje skupnih dejavnosti znotraj družine.
Ključne besede: starši, družina, šolanje na daljavo, pozitivne in negativne spremembe, pandemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 06.01.2023; Ogledov: 705; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

3.
Vpliv zunanjih dejavnikov na razvitost elementarnih glasbenih sposobnosti 6–7 let starih otrok
Tina Kolarič, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretični del diplomskega dela zajema predstavitev elementarnih glasbenih sposobnosti pri 6–7 let starih otrocih. Podrobneje smo predstavili stopnje in razvoj glasbenih sposobnosti, teste, s katerimi lahko ta razvoj preverjamo, način priprave učitelja na glasbeno uro ter dejavnike, ki jih mora pri tem upoštevati. Na koncu smo opisali glasbene dejavnosti, s pomočjo katerih razvijamo elementarne glasbene sposobnosti. V empiričnem delu smo raziskovali vpliv različnih dejavnikov (spol, starost, splošna in glasbena izobrazba staršev ter otrokove šolske in obšolske glasbene dejavnosti) na razvitost melodičnega in ritmičnega posluha. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom za starše in testi razvitosti elementarnih glasbenih sposobnosti. Raziskava je pokazala, da imajo višje razvite glasbene sposobnosti otroci, katerih starši imajo višjo izobrazbo.
Ključne besede: Melodični in ritmični posluh, razvitost glasbenih sposobnosti, vloga učitelja, glasbeni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 20.05.2019; Ogledov: 1608; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (876,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici