Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Analizirali smo modularno organizacijo in stopnjo integracije lobanje velikega hrčka, Cricetus cricetus, z vidika ontogenetskega razvoja. Raziskavo smo izvedli na ventralni strani 127 lobanj, in sicer z metodami geometrijske morfometrije, pri čemer smo upoštevali vpliv alometrije in spolnega dimorfizma. Modularnost smo testirali na osnovi Escoufierjevega RV koeficienta. Rezultati so pokazali, da so lobanje samcev velikega hrčka nekoliko večje od lobanj samic, pri čemer so se prve statistično značilne razlike v velikosti lobanje med spoloma pojavile pri 120. dnevu starosti. V splošnem je velikost lobanje alometrično naraščala s starostjo, oblika lobanje pa se je spreminjala skladno z rastjo. Razlike v obliki lobanje med spoloma so se pojavile pri 150. dnevu starosti in naraščale s starostjo, zato smo osebke od 150. dneva starosti dalje analizirali ločeno po spolih. Delitev lobanje na obrazni in možganski del smo potrdili tako pri mladih in mladostnih kot tudi pri odraslih osebkih, pri čemer se z višanjem starosti manjša povezanost hipotetičnih modulov, torej ima lobanja s staranjem osebkov manjšo stopnjo integracije oz. večjo stopnjo modularnosti. To je skladno s pričakovanji, saj se funkcionalni moduli pri mladih in mladostnih osebkih še razvijajo, medtem ko so pri odraslih osebkih le-ti že izoblikovani. Pri ločeni analizi za spol smo hipotezo o modularnosti potrdili tako pri samcih kot samicah od 2. do 4. leta starosti. Podobne rezultate smo dobili tako pri analizi cele kot polovice lobanje. Modularnost smo analizirali tudi po izločitvi vpliva alometrije in jo potrdili pri odraslih osebkih. Alometrija je bila močan integracijski faktor, saj je bil RV koeficient po izločitvi vpliva alometrije izrazito nižji in delitev na dva modula bolj izrazita.
Ključne besede: geometrijska morfometrija, ontogenija, lobanja, RV koeficient, spolni dimorfizem, alometrija, integracija, Cricetus cricetus
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (3,90 MB)

Opis: Onthophagus ovatus in Anoplotrupes stercorosus sta vrsti koprofagnih hroščev. To pomeni, da se prehranjujeta z iztrebki živali. Koprofagni hrošči imajo več strategij prehranjevanja in razmnoževanja. Poznamo endokopride, parakopride in telekopride. Obe raziskovani vrsti spadata med parakopride, kar pomeni, da hrošči neposredno pod iztrebkom izkopljejo različno globoke tunele, v katere shranijo kroglico iztrebka za odlaganje jajčec. Zaradi njihove skupne lastnosti – kopanja tunelov smo se v magistrski nalogi odločili preveriti in primerjati kopalne strukture izbranih vrst hroščev. Natančneje smo pri teh dveh vrstah govnačev raziskovali sprednje tibije in glave. Analizo velikosti in oblike struktur smo opravili z geometrijsko morfometrijo. Raziskave so potekale na zbirki hroščev. V raziskavo je bilo vključeno 270 osebkov (139 osebkov vrste O. ovatus in 131 osebkov vrste A. stercorosus). Osebki vrste O. ovatus so bili razvrščeni glede na lokacijo, mesec in spol. Osebki vrste A. stercorosus so bili razvrščeni glede na lokacijo in mesec. Tibije in glave smo glede na omenjene dejavnike primerjali za vsako vrsto posebej. Ugotovili smo, da se tibije in glave znotraj posamezne vrste ne razlikujejo po velikosti, lahko pa se razlikujejo po obliki glede na mesec nabiranja, spol ali lokacijo. Na obliko verjetno vpliva različna trdnost tal, različna globina kopanja tunelov in pojavljanje več generacij v enem letu. Poleg opravljene znotrajvrstne primerjave smo vrsti O. ovatus in A. stercorosus primerjali tudi med sabo. Primerjali smo velikost in obliko kopalnih struktur. Ugotovili smo, da so kopalne strukture osebkov vrste A. stercorosus večje od kopalnih struktur osebkov vrste O. ovatus. Vrsti se močno razlikujeta tudi v obliki glave in tibije.
Ključne besede: govnači, Onthophagus ovatus, Anoplotrupes stercorosus, kopalne strukture, koprofagni hrošči, geometrijska morfometrija
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 40; Prenosov: 18
Celotno besedilo (4,28 MB)

Opis: We present the state of knowledge on the family Myrmeleontidae occurring in North Macedonia based on published records, museum specimens and new samples, and provide a comprehensive species list. North Macedonia represents only 3.9% of the area of the Balkan Peninsula but harbours 19 species belonging to 14 antlion genera, i.e., 61% of the peninsular fauna. We report collection localities, literature records and biological data for each species. Three species, Nemoleon poecilopterus, Neuroleon assimilis and Myrmeleon inconspicuus, are reported for the first time in North Macedonia. The genus Nemoleon Navás is also reported for the first time in the country.
Ključne besede: Myrmeleontidae, checklist, distribution, new records, Balkan Peninsula
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 225; Prenosov: 5
Celotno besedilo (497,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Evropski bober je v Sloveniji in po večini Evrope veljal za izumrlo vrsto, ohranilo se je le nekaj populacij. Po številnih reintrodukcijah po Evropi in uveljavitvi varnostnih ukrepov se je bober vrnil. Sprva je poselil optimalnejše habitate, s povečanjem populacije pa je bil prisiljen poseliti tudi manj ugodne habitate. Do sedaj še ni bilo dobro raziskano, kateri dejavniki v okolju vplivajo na to, da bober izbere nek habitat za svoj teritorij ali ne. V okviru magistrskega dela smo za območje Goričkega na 83-ih naključno izbranih popisnih ploskvah popisali 15 abiotskih in biotskih dejavnikov. Izbrali smo ekološke dejavnike, za katere predvidevamo, da vplivajo na izbiro določene lokacije bobrovega bivanja. Ugotovili smo, da so najpomembnejši dejavniki globina vode (optimalno več kot 40 cm) in premer vodnega telesa (optimalno več kot 4 m). Kot neugodna se je izkazala globina vode, nižja od 15 cm. Višina in naklon brežine vodnega telesa sta manj pomembna, saj bober živi tudi v vodah s strmimi in z visokimi brežinami, pri čemer je bil največkrat odsoten, ko je naklon brežine presegal 60°. Bober ima raje brežine, nižje od dveh metrov, kot neugodne pa štejemo brežine, višje od štirih metrov. Pomemben dejavnik je tudi kopenski habitat ob vodnem telesu. Pri polovici primerov so na Goričkem to bile njive. Čeprav bober v določenem delu leta na njive zahaja po hrano, je gozd z naravno zeliščno vegetacijo pomembnejši vir bobrove prehrane. To je lahko ključen dejavnik naselitve določene lokalitete. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da na Goričkem še obstajajo lokalitete s primernimi ekološkimi dejavniki, ki bobru omogočajo preživetje.
Ključne besede: evropski bober, Castor fiber, habitat, ekološke spremenljivke, Goričko
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 527; Prenosov: 79
Celotno besedilo (4,17 MB)

Opis: Namen naloge je bil s pomočjo geometrijske morfometrije analizirati variabilnost v obliki in velikosti osebkov vrst ploščič (Abramis brama), androga (Blicca bjoerkna) in njunih potencialnih križancev. Analizo morfološke variabilnosti smo opravili na osebkih, ki smo jih pridobili iz Ledavskega in Šmartinskega jezera. Analizo oblike smo izvedli na vzorcu skupno 66 osebkih, od tega jih je 19 prihajalo iz Ledavskega jezera, preostalih 45 pa iz Šmartinskega jezera. Osebke smo s pomočjo literature predhodno uvrstili v eno od vrst, diagnostično vrednost so imeli morfološki znaki: število plavutnic v podrepni plavuti, število lusk med pobočnico in hrbtno plavutjo, število lusk na pobočnici. Skupno smo klasificirali 31 ploščičev, 5 androg, 29 medvrstnih križancev in 1 rdečeoko (Rutilus rutilus). V statistični obravnavi smo osebke ponovno razvrstili v operacijske taksonomske enote na podlagi rezultatov analize glavnih komponent in s temi skupinami operirali čez preostale teste in analize. Razporeditev osebkov v analizi PCA v prepoznavne skupine smo preverili z metodo K-means. Na osebkih smo izvedli linearno diskriminantno analizo, skupine smo definirali na podlagi razvrščanja v skupine v analizi PCA. V raziskavi smo preučevali velikost osebkov, njihovo obliko in alometrijo. S statističnimi testi smo dokazali, da se med osebki ločeno po vrstah oziroma operacijskih taksonomskih enotah pojavlja statistično signifikantna razlika v velikosti. Velikost osebkov ločeno po vrstah si je sledila od največjih androg, rdečeoke, križancev, do najmanjše skupine ploščičev. Informacijo o obliki rib smo iz podatkovnega niza pridobili s Prokrustovo analizo in jo naknadno analizirali z analizo glavnih komponent. Ugotovili smo, da je prvih 10 glavnih komponent pojasnilo 95 % variance. V nadaljnje teste smo vključili prve štiri glavne komponente, ki so skupno pojasnile dobrih 80 % variance v obliki. Vzdolž prvih dveh komponent so se osebki razporedili v operacijske taksonomske skupine, vzdolž tretje in četrte komponente ni bilo prisotnega razporejanja po operacijskih taksonomskih skupinah. Na koncu smo preverili še vpliv alometrije na posamezno operacijsko taksonomsko enoto in ugotovili, da alometrija v celotnem vzorcu vpliva na obliko osebkov, ločeno po skupinah pa na obliko nima vpliva. Raziskava je pokazala jasno ločene razlike med operacijskimi taksonomskimi enotami v obliki telesa rib. Determinacija z dihotomnim ključem je prepoznala določene osebke križancev kot ploščiče. Za natančno določitev vrste, bi bilo potrebno opraviti genetske analize, ki bi pokazale vrstno pripadnost osebkov kot tudi introgresijo genov materinskih vrst.
Ključne besede: Abramis brama, Blicca bjoerkna, geometrijska morfometrija, hibridizacija
Objavljeno v DKUM: 23.03.2023; Ogledov: 631; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,76 MB)