| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KONFLIKTNA RAZMERJA MED GEOGRAFSKIMI OZNAČBAMI IN BLAGOVNIMI ZNAMKAMI
Tina Kernulc, 2016, magistrsko delo

Opis: Konflikti med označbami geografskega izvora in blagovnimi znamkami so posledica njunih podobnosti in razlik. Obe pravici kažeta na izvor zadevnega proizvoda, vendar označbe geografskega izvora kažejo na geografsko poreklo, blagovne znamke pa razkrivajo komercialno poreklo. Konflikt se pojavlja tudi na mednarodni ravni, saj med državami ni enotne stopnje zaščite, nekatere predvidevajo višjo stopnjo zaščite za označbe geografskega izvora, druge to področje urejajo skupaj z blagovnimi znamkami. V magistrskem delu obravnavamo več situacij, ki se nanašajo na razmerje konflikta med označbami geografskega izvora in blagovnimi znamkami. Najprej konflikt med prejšnjo označbo geografskega izvora in kasnejšo blagovno znamko, nato še konflikt med prejšnjo blagovno znamko in kasnejšo označbo geografskega izvora. Prav tako se dotaknemo področja omejitve pravic iz označb geografskega izvora in blagovnih znamk. Predvidene rešitve posamezne vrste konflikta so predstavljene z vidika Sporazuma TRIPS, v okviru EU se podrobneje osredotočimo na Uredbo 1151/2012, ki ureja področje kmetijskih izdelkov in živil, ter vključimo relevantno sodno prakso Sodišča v Luxembourgu.
Ključne besede: Blagovne znamke, geografske označbe, pravice intelektualne lastnine, označbe porekla, Sporazum TRIPS, Uredba 207/2009, Uredba 1151/2012, Uredba 2015/2424, ZIL-1.
Objavljeno v DKUM: 29.06.2016; Ogledov: 1564; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
PATENTNO VARSTVO POSTOPKOV ZDRAVLJENJA
Tina Kernulc, 2013, diplomsko delo

Opis: Postopki zdravljenja so predmet posebne obravnave v patentnem pravu. Na podlagi člena 53(c) Evropske patentne konvencije so kirurški postopki, terapevtsko zdravljenje ter diagnostične metode izključeni iz patentnega varstva, torej jih ni mogoče patentirati. Omenjena določba se ne nanaša na izdelke, zlasti snovi ali sestavke, ki se uporabljajo pri kateri izmed metod zdravljenja. Tekom obravnavanja diplomskega dela ugotavljamo, da je izraz metode zdravljenja ozko interpretiran, zaradi česar nekatere zahteve ne spadajo v izključitev v smislu člena 53(c) Evropske patentne konvencije in jih je mogoče patentirati. Patentno varstvo je mogoče zagotoviti tudi za naprave, v primeru, da med človeškim telesom in metodo zdravljenja ni tesne povezave. V drugem delu se posvetimo tudi obravnavi kozmetičnih metod, kjer se pokažeta kozmetični učinek, ki ga je mogoče patentirati ter terapevtski učinek (nepatentibilen). Na koncu so opredeljene tudi metode kontracepcije, ki jih je sicer mogoče patentirati, ker nosečnost ni opredeljena kot bolezen, vendar so le redko predmet patentnega prava, zaradi posrednega terapevtskega učinka.
Ključne besede: diagnostične metode, kirurški postopki, kozmetične metode, metode kontracepcije, patentno varstvo, terapevtsko zdravljenje, vsaditvene naprave
Objavljeno v DKUM: 13.01.2014; Ogledov: 1393; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (586,70 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici