| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izplen tofuja različnih sort soje : magistrsko delo
Tina Jakolič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu preučevana soja je bila v letu 2019 pridelana v poskusu, ki ga izvedel Kmetijski inštitut Slovenije. Za namen raziskave smo uporabili 12 sort (Erica, Sculptor, Tiguan, Alexa, Aurelina, RGT Shouna, Abelina, Cordoba, NS Favorit, Boglar, ES Mentor in Lenka) treh različnih zrelostnih skupin (zelo zgodnje – 0000, srednje zgodnje – 000 in zgodnje sorte – 00). Vrednotili smo maso 1000-semen, koeficient vpijanja vode, izplen okare in sojinega »mleka«, volumen sojine »sirotke« ter izplen svilnatega in čvrstega tofuja (1h in 24h obtežitve). Rezultati analize so pokazali, da zrelostna skupina ne vpliva, med tem ko ima sorta značilen vpliv na merjene parametre. Višje izplene imajo sorte z nižjim koeficientom vpijanja vode in z nižjo vsebnostjo surovih beljakovin v semenu. V skupini 000 imata najvišje izplene svilnatega in čvrstega tofuja sorti Cordoba (1,83 kg/kg in 1,38 kg/kg semena) ter NS Favorit (1,59 kg/kg in 1,33 kg/kg semena). V skupini 00 je po izplenu na prvem mestu sorta Boglar (1,79 kg/kg in 1,45 kg/kg semena). Ker je sorta Boglar dosegla tudi visoke pridelke semena v poskusih (4.713 kg/ha), bi po projekciji s to sorto na enoto površine pridelali 8.454,1 kg mehkega in 6.853,4 kg čvrstega tofuja.
Ključne besede: soja, sorta, zrelostna skupina, tofu, izplen tofuja
Objavljeno v DKUM: 06.10.2022; Ogledov: 386; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

2.
Izračun hranilnih vrednosti živil za različne ekološke kmetije
Tina Jakolič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Od leta 2016 je navajanje hranilnih vrednosti na deklaracijah predpakiranih živil obvezno razen za obrtno proizvedena živila, ki jih v okviru svoje živilske dejavnosti dajejo na trg posamezniki ali mikro družbe. Kljub temu je bila na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedena raziskava, v kateri smo izračunali hranilne vrednosti predpakiranih živil ekološkim kmetijam (Biodobro, Rozmarič, Kovačič, Alt, Valentan ter Oštirjevi kmetiji). Hranilne vrednosti, izračunane na podlagi podanih receptur s strani kmetij, smo primerjali s hranilnimi vrednostmi na podobnih izdelkih, ki so dostopni na trgu, ter preverili, ali so razlike znotraj postavljenih tolerančnih meja. Pri izračunavanju smo si pomagali s splošno veljavnimi informacijami o hranilnih vrednostih živil oziroma posameznih sestavin. Rezultati kažejo, da se največja odstopanja pojavljajo pri vsebnosti ogljikovih hidratov ter sladkorjev pri sladkih živilih, kot sta marmelada in džem. Domnevamo, da je vzrok tega nepoznavanje receptur primerjanih izdelkov. Prav tako se pojavljajo odstopanja pri vsebnosti beljakovin pri raznih vrstah mok, ostale dobljene vrednosti pa so znotraj tolerančnih meja. Kmetije bodo z izračunanimi hranilnimi vrednostmi dopolnile že obstoječe deklaracije na živilih.
Ključne besede: označevanje živil, hranilne vrednosti, ekološka živila, predpakirana živila
Objavljeno v DKUM: 31.07.2018; Ogledov: 2199; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici