| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DOLOČANJE CELOTNEGA IN RAZTOPLJENEGA ORGANSKEGA OGLJIKA V BAZENSKIH VODAH
Tina Hohler, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je določitev celotnega ali raztopljenega organskega ogljika v bazenskih vodah. Gre za širitev matrice, saj so z enako metodo, na enak način ter na enakih aparatih, merili TOC že za ostale vrste vod (pitne vode, površinske vode, podzemne vode, odpadne vode, izlužke, mineralne vode). Analizna metoda je obsegala optimizacijo metode, pripravo umeritvene premice, ugotavljanje stabilnosti sistema, ugotavljanje pravilnosti linearnega modela umeritvene premice, koeficienta kvalitete, ponovljivost in obnovljivost v bazenskih vodah, pri čemer smo dobili podatke za celoten validacijski postopek. Vsebnosti organskega ogljika v bazenskih vodah smo statistično ovrednotili glede na zahteve validacijskega postopka. Rezultati ponovljivosti in obnovljivosti so na štirih različnih koncentracijskih nivojih sprejemljivi in so znotraj predpisanega kriterija (20%). Metodo smo preizkusili tudi z analizami in primerjavami certificiranih referenčnih materialov in v različnih medlaboratorijskih primerjavah, kjer je bilo odstopanje naših meritev v povprečju 4%. Potrdili smo, da izbrana analizna metoda izpolnjuje predpisane pogoje ter zagotavlja pravilnost in zanesljivost rezultatov.
Ključne besede: TOC, bazenske vode, detektor NDIR, validacija analizne metode, oksidacijski katalizator, oksidacija
Objavljeno: 28.10.2011; Ogledov: 1820; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (11,00 MB)

2.
Samooskrba pacientov z multiplo sklerozo v domačem okolju
Tina Hohler, 2016, diplomsko delo

Opis: Multipla skleroza se pri večini pacientov začne kot obdobje z nepredvidljivimi ponovitvami in remisijami bolezni. Simptome in znake multiple skleroze delimo na tipične, ki so najpogostejši in atipične, ki so bolj redki. Najbolj izraženi znaki multiple skleroze so motnje čutenja, preživahni refleksi ter motnje vida in govora. Namen diplomskega dela je ugotoviti možnost samooskrbe pri ljudeh z multiplo sklerozo in analizirati kako imajo prilagojeno okolje za lažje izvajanje vsakodnevnih aktivnosti. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, empirični del je temeljil na kvantitativni metodi dela. Za zbiranje empiričnih podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik s vprašanji odprtega in zaprtega tipa. Urejene in analizirane podatke smo predstavili v grafih in tabelah. V raziskavi smo anketirali 145 oseb s potrjeno diagnozo multiple skleroze, starih več kot 18 let. Raziskavo smo izvedli med člani Združenja multiple skleroze Slovenije, v eni izmed podružničnih enot ter na spletu, na enem izmed družbenih omrežij, v skupini, v katero so vključeni samo pacienti z multiplo sklerozo. Rezultati raziskave kažejo, da lahko 56,6 % anketiranih pacientov še vedno samih skrbi zase, medtem ko se 30,3 % tistih, ki potrebujejo delno pomoč, največkrat obrne na svojo družino. 37,2 % vseh anketirancev je navedlo, da so najmanj samostojni pri gibanju, predvsem pri hoji. Prav tako 46 % anketirancev meni, da so najhujše posledice multiple skleroze težave pri hoji. Za lažje zadovoljevanje svojih potreb, pa anketirani največkrat poskrbijo z ograjo na stopnišču, kar je navedlo 57,2 % vseh vprašanih. V raziskavi je ugotovljeno, da je večina anketiranih pacientov z multiplo sklerozo še vedno samostojnih ter za svoje delovanje potrebujejo le občasno pomoč drugih oseb. Pacientom je lahko v veliko oporo tudi članstvo v Združenju multiple skleroze Slovenije, kjer jim nudijo pomoč pri spopadanju z boleznijo ter jim omogočajo vsakoletne terapije v zdraviliščih. Za obolele bi bila brezplačna asistenca in pomoč, ki bi bila na voljo kadarkoli, ključna, saj bi le tako lahko čim dlje časa živeli v domačem okolju.
Ključne besede: Multipla skleroza, samooskrba, pacient, osnovne življenjske potrebe.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 831; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (437,66 KB)

3.
Odnos medicinskih sester do etičnih odločitev ob koncu življenja
Tina Hohler, 2019, magistrsko delo

Opis: V zdravstveni negi se medicinske sestre nenehno srečujejo z etičnimi dilemami, saj so ob pacientu tako v procesu njegovega zdravljenja kot tudi v terminalni fazi njegovega življenja. Odločitve ob koncu življenja se nanašajo na ohranjanje osnovnih življenjskih aktivnosti, ki jih pacient sam ne zmore več izvajati. Namen magistrskega dela je bil raziskati odnos medicinskih sester do etičnih odločitev ob koncu življenja ter ugotoviti, s katerimi etičnimi odločitvami se v vsakodnevnem poklicnem življenju največkrat srečujejo. Metode: izvedli smo kvalitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 13 diplomiranih medicinskih sester, zaposlenih v treh različnih domovih za starejše v Sloveniji. Podatke smo zbrali z uporabo delno strukturiranega intervjuja in terenskih zapiskov. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo kvalitativne metode analize besedila. Rezultati: na podlagi analize intervjujev in terenskih zapiskov smo identificirali glavno kategorijo Stresno vsakodnevno soočanje medicinskih sester z invazivnim podaljševanjem življenja. Glavna kategorija je sestavljena iz štirih kategorij in osmih podkategorij. Odnos medicinskih sester, ki se vsakodnevno srečujejo z etičnimi odločitvami ob koncu življenja, se kaže predvsem z nepotrebnimi invazivnimi postopki in občutkom nemoči. Diskusija in zaključek: etične dileme so v zdravstveni negi neizogibne ter tako pogosto predstavljajo velik vir stresa za vse zdravstvene delavce. Zelo pomembno je etično znanje, ki medicinskim sestram lahko pomaga do lažjih odgovorov na etična vprašanja. Današnje medicinske sestre so izobražene in odgovorne za sprejemanje kompleksnih etičnih odločitev glede skrbi za paciente in njihove družine ter za izvajanje zdravstvene nege. Metode: izvedli smo kvalitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 13 diplomiranih medicinskih sester, zaposlenih v treh različnih domovih za starejše v Sloveniji. Podatke smo zbrali z uporabo delno strukturiranega intervjuja in terenskih zapiskov. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo kvalitativne metode analize besedila. Rezultati: na podlagi analize intervjujev in terenskih zapiskov smo identificirali glavno kategorijo Stresno vsakodnevno soočanje medicinskih sester z invazivnim podaljševanjem življenja. Glavna kategorija je sestavljena iz štirih kategorij in osmih podkategorij. Odnos medicinskih sester, ki se vsakodnevno srečujejo z etičnimi odločitvami ob koncu življenja, se kaže predvsem z nepotrebnimi invazivnimi postopki in občutkom nemoči. Diskusija in zaključek: etične dileme so v zdravstveni negi neizogibne ter tako pogosto predstavljajo velik vir stresa za vse zdravstvene delavce. Zelo pomembno je etično znanje, ki medicinskim sestram lahko pomaga do lažjih odgovorov na etična vprašanja. Današnje medicinske sestre so izobražene in odgovorne za sprejemanje kompleksnih etičnih odločitev glede skrbi za paciente in njihove družine ter za izvajanje zdravstvene nege.
Ključne besede: zdravstvena nega, terminalna faza, etični problem, etična dilema, izkušnje medicinskih sester, moralni stres.
Objavljeno: 19.12.2019; Ogledov: 124; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici