| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
REVITALIZACIJA STAREGA INDUSTRIJSKEGA OBMOČJA CINKARNE CELJE
Tina Dobravc, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Revitalizacija starega industrijskega območja Cinkarne Celje Industrializacija, katere začetki segajo v začetek devetnajstega stoletja, je povzročila velike socialne in ekonomske spremembe v prostoru. Industrijski razvoj Celja je pospešila izgradnja južne železnice Dunaj–Trst. Ob novih prometnih vpadnicah so se pričela oblikovati industrijska območja. Tako segajo začetki razvoja Cinkarne Celje v drugo polovico devetnajstega stoletja. Pomemben mejnik predstavlja deindustrializacija po drugi svetovni vojni z razvojem novih tehnologij, proizvodov in informatiko. Stara industrijska središča med katere spada nedvomno Celje, niso zaznala trenda prihajajočih gospodarskih sprememb. Z odprtjem slovenskega gospodarstva in prehodom na tržno gospodarstvo je nujno prišlo do hitrega zloma nekoč tradicionalnih industrijskih panog. Območja, kjer je bila ta industrija locirana, so opustela in degradirana. S tujko jih imenujemo brownfield. V diplomskem delu z naslovom Revitalizacija starega industrijskega območja Cinkarna Celje želimo predstaviti primer dobre prakse revitalizacije okoljsko degradiranega območja dela stare Cinkarne Celje. V novonastali državi Sloveniji se je pokazala strukturna neprimernost industrijskega sektorja v starih industrijskih središčih, kjer je prevladovala delovno intenzivna, ekološko sporna industrijska proizvodnja. Podjetja, ki niso bila zmožna uspešno prestrukturirati proizvodnje, so pričela propadati. Propad so pospešili zaostreni tržni pogoji in zakonska obveznost spoštovanja okoljevarstvene zakonodaje. Stara Cinkarna Celje je primer, ko je zaradi ekološko neustrezne in zastarele tehnološke proizvodnje prišlo do opuščanja dela dejavnosti, kar je imelo za posledico nastanek degradiranih opuščenih območij v industrijski coni. Na osnovi dobrih praks, uveljavljenih v svetu, se je pričelo z načrtno sanacijo degradiranih območij ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja. Želeni cilji so sanacija okolja, varovanja nepozidanih površin in izboljšanje kakovosti onesnažene zemlje, vodnih virov in ozračja. Sanacija stare Cinkarne Celje se je pričela z revitalizacijo dela opuščenega območja, ki je v procesu preoblikovanja v poslovno cono Tehnopolis. Cona ponuja spodbudno okolje za razvoj inovativnega podjetništva s ciljem razvoja kreativnih znanj in ustvarjanja pogojev za razvoj novih kvalitetnih delovnih mest. Območje spreminja svojo podobo, saj novo nastala poslovna cona ponuja prostor za razvoj tehnološko naprednih proizvodnih, uslužnostnih in izobraževalnih dejavnosti. Pristop k revitalizaciji predstavlja sodoben model preobrazbe degradiranega industrijskega območja z večnamensko rabo prostora. Zato je projekt revitalizacije območja stare Cinkarne Celje pomemben tako za mesto Celje kot za celotno regijo in širše.
Ključne besede: Ključne besede: tranzicija, brownfield – degradirana industrijska območja, trajnostni razvoj, stara Cinkarna Celje
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 2848; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

2.
PREVOD NEVERBALNIH PRVIN NA PRIMERU GRIMMOVIH IN ANDERSENOVIH PRAVLJIC
Tina Dobravc, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Prevod neverbalnih prvin na primeru Grimmovih in Andersenovih pravljic Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, kjer so obravnavane pomembnejše neverbalne prvine mladinske književnosti, in iz praktičnega dela, v katerem so analizirani angleški in slovenski prevodi nebesednih prvin v izbranih pravljicah Pepelka, Janko in Metka ter Cesarjev slavec. Osnovni namen diplomskega dela je ugotoviti v kolikšni meri so se prevodi nebesednih prvin v izbranih pravljicah spreminjali skozi obravnavana obdobja in kakšno pozornost so nebesedni komunikaciji avtorji posvečali. Hipoteza, ki jo v diplomskem delu poskušamo dokazati je, da prevodi sodobnejšega obdobja posvečajo manjšo pozornost prevajanju izbranih neverbalnih prvin v primerjavi s prevodi starejših obdobij. Primerjana so sekundarna besedila, t.j. prevodi pravljice iz izvornega besedila (nemščina in danščina) v angleški jezik, z njegovimi prevodi v slovenski jezik. Izbrane so bile takšne neverbalne prvine, ki jih je v besedilu moč opaziti brez razumevanja pomena besed. Pri neverbalnih prvinah rima, aliteracija in onomatopeja je pomemben učinek, ki ga imajo na bralca besedila in ne njihov pomen. Sekundarni prevodi v slovenski jezik so razdeljeni v tri različna obdobja, pri čemer se ugotavljajo pristopi k prevajanju neverbalnih prvin v vsakem posameznem obdobju. Z analizo primerov je bilo ugotovljeno, da so avtorji sekundarnih slovenskih prevodov v starejših obdobjih posvečali manjšo pozornost pri uporabi neverbalnih prvin v besedilu kakor avtorji sodobnejših prevodov izvornega besedila.
Ključne besede: Ključne besede: književno prevajanje, rima, aliteracija, onomatopeja, nebesedna komunikacija
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1958; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (865,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici