| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
URBANISTIČNI RAZVOJ ROGAŠKE SLATINE
Tina Bratuša, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdravilišče Rogaška Slatina velja za eno izmed najlepših daleč naokoli. Eminentne goste je privabljalo že v svojih ranih začetkih in s svojimi zdravilnimi vrelci močno vplivalo tudi na hiter urbanističen razvoj naselja. Prva klasicistična urbanistična zasnova zdravilišča se prične razvijati že leta 1803, ko si vrelce prilastijo štajerski deželni stanovi z grofom Ferdinandom Attemsom na čelu. Stavbe so bile urejeno postavljene okoli glavnega vrelca na severu doline, med njimi pa se je razvil klasicistično urejen park s sprehajalnimi potmi. Na severu je kompleks prehajal v prosto naravo, na jugu pa ga je zaključil prvi Zdraviliški dom, ki je bil postavljen pravokotno na dolino in jo je tam tudi zapiral. Zaradi velikega porasta gostov je ta zdraviliška zasnova postala pretesna. Pričelo se je širjenje po dolini proti jugu, kjer so se v dve liniji razporedili zdraviliški objekti, na sredi pa je nastal velik park s sprehajalnimi potmi. Kmalu so odstranili tudi prvi Zdraviliški dom, saj je neorgansko ločeval severni in novo nastali južni del zdravilišča. Ves čas se je veliko gradilo in tudi veliko rušilo, vseskozi pa se je ohranjala dominantna vzdolžna os po parku. Zaradi novih gradenj je padel tudi eden izmed najodličnejših primerkov klasicizma pri nas, Wandelbahn. Njegovo mesto je zasedel hotel Donat, ki je bil zelo nasilno vstavljen v ta klasicističen kompleks. Bolj smotrno urbanistično rešitev je ponudil arhitekt Danilo Fürst, ki pa žal ni bila v celoti izpeljana.
Ključne besede: Rogaška Slatina, urbanizem, vrelci, Zdraviliški trg, park, klasicizem.
Objavljeno: 25.09.2014; Ogledov: 1197; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (11,44 MB)

2.
Urbanistični razvoj srednjeevropskih zdraviliških krajev. Primeri: Rogaška Slatina, Karlovy Vary, Mariánské Lázně in Františkovy Lázně
Tina Bratuša, 2018, magistrsko delo

Opis: Vsi štirje v nalogi obravnavani zdraviliški kraji (Rogaška Slatina, Karlovy Vary, Mariánské Lázně in Františkovy Lázně) so se razvili na podoben način, in sicer ob glavnem izviru zdravilne vode, okoli katerega so nato nizali drugo zdraviliško arhitekturo. Na nadaljnji urbanistični razvoj so vplivali različni dejavniki, od ozkega ustroja doline, reke, do gričevnatega sveta, močvirnatega terena ipd. V preteklosti so bili ti kraji središča, kjer so se zbirali aristokrati in intelektualci iz celotne Evrope. Skozi čas pa so se v teh kompleksih pričele kazati podobne težave. S slednjimi besedami merim predvsem na slabe konservatorske prakse znotraj zdravilišč in na zavestno rušenje pomembnih historističnih objektov ter na uvajanje modernejših zgradb v sama središča teh delikatnih urbanističnih organizmov. S takšnimi posegi so večkrat nasilno porušili harmonijo arhitekture zgodnejših obdobij ali pa jo vsaj zasenčili. Kot velika težava se zdi v vseh primerih tudi prenasičenost arhitekture, ki ogroža okoliške parke, okrasne vrtove in naravno krajino - brez teh pa naravno zdravilišče ne more biti uspešno. Edini smiselni način, da slednje spremenimo, je osveščanje javnosti o pomembnosti teh arhitekturnih kompleksov in opozarjanje stroke na spregledane težave.
Ključne besede: Urbanizem, Rogaška Slatina, Karlovy Vary, Mariánské Lázně, Františkovy Lázně, klasicizem, središčna os.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 180; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (11,43 MB)

3.
Lik deklice v izbranih delih Ivana Cankarja, Stanka Majcna in Arthurja Schnitzlerja
Tina Bratuša, 2018, magistrsko delo

Opis: Na prelomu stoletja je na Dunaju prišlo do premikov v literaturi in likovni umetnosti, kar je vplivalo tudi na izoblikovanje slovenske literature ter likovne umetnosti. Dva izmed pomembnih slovenskih avtorjev, ki sta predstavljala literaturo na prehodu iz 19. v 20. stoletje, sta bila Ivan Cankar in Stanko Majcen. Njuno dunajsko literarno ustvarjanje je bilo vezano na predmestje, kjer sta v tem času tudi bivala. Ta ključni element ju je razlikoval od enega izmed pomembnejših avstrijskih avtorjev dunajske moderne, Arthurja Schnitzlerja. Razlike med njihovim literarnim ustvarjanjem se odražajo tudi pri upodobitvah ženskih likov. Pri Ivanu Cankarju in Stanku Majcnu zasledimo lika modificirane krhke (»femme fragile«) in otroške ženske (»femme enfant«), pri Arthurju Schnitzlerju pa lik sladke deklice (»das süsse Mädel«). Pogled na deklice in njihovo vzgojo, ki je ključnega pomena tudi v umetnosti, je Rousseau interpretiral na način, da naj bi ženske odražale pasivnost, podrejenost, materinstvo, njihova vzgoja pa naj bi spodbujala ljubeznivost, spoštovanje in zvestobo. Kanon ženskosti je bil izpostavljen že v poznem srednjem veku in je narekoval značilnosti lepote, kot so beli zobje, rdeče ustnice, angelski nasmeh, bele roke, kodrasti lasje. Značilnosti t. i. ženske lepote so razvidne tudi v delih omenjenih avtorjev, vendar se med seboj precej razlikujejo. Cankarjeve deklice so nerazvite, telesno pohabljene, jetične, na zunaj grde, bogastvo in lepoto njene duše pa razkrivajo velike oči. Cankarjeve in tudi Majcnove deklice izhajajo iz predmestnega okolja. Majcen opisuje cirkusantke, prostitutke in kavarniške plesalke z nežnimi rokami in lepimi lasmi, kar spominja na umetno lepoto. Schnitzlerjeve sladke deklice so medtem idealne ljubimke, ki v zameno za ljubimkanje niso zahtevale povračila. Prav tako izhajajo iz predmestja, delajo kot šivilje, perice ali modistke. Njihova vloga je bila zabavati lahkožive mlade meščanske moške s svojo koketnostjo in prijetnostjo. Tematiziranje smrti, ljubezni in hrepenenja so skupne značilnosti Cankarjevih, Majcnovih in Schnitzlerjevih upodobitev ženskih likov, ob katerih se poraja vprašanje o krizi identitete.
Ključne besede: Sladka deklica, Dunaj, neobvezna ljubezen, erotika, bledičnost, predmestje.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 231; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici