| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj aplikacije za spremljanje otrokovega razvoja : diplomsko delo
Tjaša Ornik, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo načrtovali in razvili namizno aplikacijo, s pomočjo katere lahko zdravstveni delavci spremljajo otrokovo rast in razvoj. Aplikacija je implementirana v programskem jeziku C# in zasnovana s pomočjo Windows Forms. Funkcionalnosti aplikacije vključujejo spremljanje višine, teže in obsega glavice pri otrocih, starih do treh let. S temi podatki lahko uporabniki preverjajo, ali otrok dosega določene standarde v rasti glede na uveljavljene percentilne tabele mejnikov za rast in razvoj otrok, zbrane in teoretično opisane v diplomski nalogi. Prav tako aplikacija beleži nekatere druge otrokove podatke in njihovo zdravstveno stanje. Aplikacija je zdravstvenim delavcem lahko v veliko pomoč, saj jim pomaga in olajša marsikatero odločitev pri vsakodnevnem delu.
Ključne besede: namizna aplikacija, otrok, rast in razvoj, percentilne tabele, digitalizacija
Objavljeno v DKUM: 25.03.2022; Ogledov: 676; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

2.
3.
4.
Detailed specification and backlog document for the implementation of the DEP
Lucija Brezočnik, Mitja Gradišnik, Viktor Taneski, Tina Beranič, Muhamed Turkanović, 2019, elaborat, predštudija, študija

Objavljeno v DKUM: 04.02.2020; Ogledov: 621; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

5.
DEP concepts and needs analysis report
Aleš Zamuda, Tina Beranič, Muhamed Turkanović, Jorge Martinez Gil, Mario Pichler, Guillaume Doukhan, Claire Belet, 2018, elaborat, predštudija, študija

Objavljeno v DKUM: 08.03.2019; Ogledov: 905; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1013,30 KB)

6.
DEP technical architecture report
Aleš Zamuda, Lucija Brezočnik, Iztok Fister, Tina Beranič, Grega Žlahtič, Matej Brumen, Gregor Jošt, Viktor Taneski, Muhamed Turkanović, 2018, elaborat, predštudija, študija

Objavljeno v DKUM: 08.03.2019; Ogledov: 829; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

7.
Identifikacija pomanjkljive kode na osnovi mejnih vrednosti programskih metrik
Tina Beranič, 2018, doktorska disertacija

Opis: Programske metrike so pomemben element procesov zagotavljanja in kontrole kakovosti programskih rešitev. Za njihovo učinkovito uporabo potrebujemo mejne vrednosti, s katerimi lahko med drugim zaznamo tudi pomanjkljivo kodo. Da identificiramo resnično pomanjkljive programske entitete, je potrebno mejne vrednosti programskih metrik določiti na reprezentativen in zanesljiv način. Na osnovi sistematičnega pregleda literature ter primerjave obstoječih pristopov določanja mejnih vrednosti smo izbrano metodo izračuna, ki temelji na statistični analizi in primerjalnih podatkih, nadgradili in uporabili nad 400 projekti v štirih objektnih programskih jezikih. Za devet izbranih metrik smo analizirali sistematično pridobljene mejne vrednosti ter ugotovili, da so odvisne od programskega jezika. Pridobljene mejne vrednosti so osnova v disertaciji predlaganega pristopa k identifikaciji pomanjkljive programske kode. Pristop temelji na kombinaciji programskih metrik, pri čemer je kakovost obravnavanih programskih entitet ovrednotena z uporabo funkcije večine. Z uporabo predlaganega pristopa se število potencialno pomanjkljivih entitet bistveno omeji, zmanjša pa se tudi število lažno pozitivnih rezultatov. Validacijo rezultatov identifikacije smo izvedli s pomočjo potrditvene študije, v sklopu katere je sodelovalo 43 ocenjevalcev, ki so z razvitim orodjem za sodelovanje in podporo presojam ovrednotili 131 entitet v treh različnih programskih jezikih. Strokovne presoje potrjujejo zanesljivost vrednotenja kakovosti razredov na osnovi predlaganega pristopa tako glede natančnosti kot točnosti izvedene identifikacije pomanjkljive programske kode.
Ključne besede: kakovost programske opreme, pomanjkljive programske entitete, metrike programske opreme, primerjalni podatki, porazdelitev metričnih vrednosti, primerjava mejnih vrednosti, strokovna presoja
Objavljeno v DKUM: 03.01.2019; Ogledov: 1099; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (8,61 MB)

8.
Pristopi h generiranju testnih primerov na osnovi modela stanj
Rajko Turner, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati pristope h generiranju testnih primerov na osnovi modelov stanj. Na osnovi sistematičnega pregleda literature smo identificirali najpogosteje uporabljene pristope in orodja, ki se uporabljajo pri testiranju na osnovi modelov stanj. V magistrski nalogi smo najprej na podlagi sistemskih specifikacij v orodjih izdelali modele z modelirno tehniko FSM (ang. Finite State Machine) in UML (ang. Unified Modeling Language). Nato smo generirali testne primere s pomočjo orodij ModelJUnit in Conformiq Designer, pri čemer določeno orodje uporablja nabor algoritmov ali tehnologij, ki na podlagi kriterijev in tehnik generira le te. Orodje ModelJUnit uporablja naključni, pogolten in algoritem poglej vnaprej, orodje Conformiq Designer pa tehnologiji simbolno izvajanje in reševanje omejitev. Na koncu smo s pomočjo kriterijev pokritosti merili uspešnost generiranih testnih primerov in s tem tudi pokritost modela. Predstavljeni rezultati so lahko v pomoč uporabnikom pri odločitvi in izbiri pristopa ter orodja za generiranje testnih primerov na osnovi modelov stanj.
Ključne besede: Programska oprema, testiranje na osnovi modelov, model stanj, avtomatsko generiranje testnih primerov, orodja za generiranje testnih primerov.
Objavljeno v DKUM: 05.06.2017; Ogledov: 958; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

9.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici