SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAGON SISTEMA OBRAČALNE MIZE NA OSNOVI KRMILNIKA SIEMENS
Timi Karner, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega predstavitev sistema SIEMENS Sinamics S120, njegovih komponent, sestavo le teh v delujočo celoto, zagon sistema in na koncu tudi programiranje. V diplomski nalogi so zbrana vsa potrebna navodila, da lahko nekdo, ki se še ni nikoli ukvarjal s sistemom SIEMENS Sinamics S120, prične upravljati s tem sistemom.
Ključne besede: Sistem SIEMENS Sinamics S120, povezava, zagon, programiranje
Objavljeno: 24.05.2013; Ogledov: 786; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

2.
ATIG varjenje nerjavnega jekla in določanje mehanskih lastnosti zvarnega spoja
Vid Videtič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bilo varjenje z ATIG postopkom in uporaba dveh različnih aktivatorskih praškov – zelenega in belega. Naloga je eksperimentalne narave, kjer nas je zanimalo, kateri izmed dveh praškov se bo bolje obnesel pri TIG varjenju pod različnimi varilnimi parametri. Eksperiment je bil izveden za vsak prašek posamezno, nato pa še v vlogi obeh praškov (Z + B) v razmerju 50 : 50. Zanimalo nas je tudi obnašanje materiala pri nateznem preizkusu, kjer smo naredili primerjavo med praškoma, njuno mešanico in TIG varjenjem. Rezultati so pokazali, da sta praška učinkovitejša, če nastopata kot mešanica, v razmerju 50 : 50. Dokazali smo tudi, da za dobre lastnosti vara, ne potrebujemo najvišjega varilnega toka ali največje varilne napetosti.
Ključne besede: TIG, varjenje, natezni preizkus, varjenje z robotom, varjenje pod praškom
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 332; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (3,90 MB)

3.
Vgradnja sekundarnega robota v robotsko celico
Aleks Javornik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena vgradnja sekundarnega robota v že obstoječo celico. Robotska celica se nahaja na Fakulteti za strojništvo v Mariboru in vsebuje enega robota in eno obračalno mizo. Robotsko celico se uporablja v izobraževalne namene. Cilj diplomskega dela je izdelava pritrdilnega ogrodja, računalniško simuliranje delovnega prostora obeh robotov ter nato sama vgradnja robota KUKA KR 15 v realno robotsko celico.
Ključne besede: robotika, robotska celica, KUKA, ACMA
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 264; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (4,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Avtomatizacija preusmeritvenega in dvižnega modula valjčnega transporterja
Urban Remic, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena avtomatizacija preusmeritvenega in dvižnega modula valjčnega transporterja. Avtomatizacija naprav je dandanes v industriji nepogrešljiva zaradi nenehnega spreminjanja procesov. V diplomskem delu je avtomatizacija izvedena s pomočjo PLK Siemens S7‒1200. Predstavljeno je načrtovanje vezja za krmiljenje motorjev, namestitev komponent za avtomatizacijo na modul, postavitev krmilja in vhodno izhodnih enot v elektro omarico ter pisanje programa industrijskega krmilnika. Cilj naloge je bil izdelati modul, ki bo deloval zanesljivo, varno, bo hitro prilagodljiv različnim tipom valjčnih transporterjev in bo primeren industrijskemu okolju.
Ključne besede: tehniška logistika, preusmeritveni modul valjčnega transporterja, avtomatizacija in analiza delovanja, Siemens S7‒1200, Machines simulator
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 232; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

5.
Konstruiranje preusmeritvenega in dvižnega modula valjčnega transporterja
Rok Kotnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen preusmeritveni in dvižni modul valjčnega transporterja za usmerjanje zabojčkov na želeno pozicijo. Izdelave modula sem se lotil postopno. Pri zasnovi preusmeritvenega modula sem si pomagal z video posnetki obstoječih transportnih modulov na spletu. Nato je sledilo konstruiranje že obstoječega preusmeritvenega mehanizma, dvižnega mehanizma, valjčne proge in preračun elektromotorja, s katerim dvigamo preusmeritveni mehanizem. Pri izdelavi modula ni bilo težav, le nekaj manjših, ki sem jih s programom SolidWorks uspešno odpravil. Končni izdelek bo služil za transport zabojčkov v Laboratoriju za logistiko na Fakulteti za strojništvo v Mariboru.
Ključne besede: preusmeritveni mehanizem, dvižni mehanizem, valjčna proga, konstruiranje
Objavljeno: 04.09.2017; Ogledov: 202; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

6.
Komunikacija rotacijske mize z industrijskim robotom kuka krc1
Matic Trčak, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega preučevanje možnosti komunikacije med rotacijsko mizo in industrijskim robotom KUKA KRC 1. Podrobneje opisuje povezavo med krmilniki mize, robota KUKA in robota ACMA XR 701. Opisuje postopke in pristope k analizi in izvedbi ustrezne komunikacije za pretok potrebnih informacij med omenjenimi napravami.
Ključne besede: Industrijski robot, rotacijska miza, komunikacija, avtomatizacija
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 434; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

7.
Dinamični model pogonskega sklopa servo stiskalnice
Darko Lorbek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema izdelavo simulacijskega modela pogonskega sklopa 630 kN servo stiskalnice, simuliranje dinamične odzivnosti in glede na rezultate izbiro pogonskega sistema. S pomočjo modelirnika SolidWorks je bil izdelani 3D model elementov, ki je bil prenešen v MSC ADAMS, kjer je bila izvedena dinamična analiza odzivnosti sistema. Model v sistemu ADAMS je služil kot osnova za simulacijo regulacije servomotorja v programski opremi Matlab/Simulink. Rezultat simulacije in kosimulacije
Ključne besede: servo stiskalnica, servomotor, gonilo, vodenje, regulator, kosimulacija
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 179; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (4,72 MB)

8.
Idejna zasnova učnega centra za avtomatizacijo in robotizacijo Lunta
Jakob Novak, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena idejna zasnova učnega centra Lunta, razdeljena na več posameznih celic z možnostjo raznolikega izobraževanja na področju avtomatizacije in robotizacije. Glede na geometrijo prostora smo skupaj s podjetjem določili razpored robotskih celic ter postavitev komponent (robotov, transportnih sistemov in krmiljenja). Robotske celice so bile naprej zasnovane v 3D-modelirniku SolidWorks, nato pa je bila narejena animacija v programskem okolju RobotStudio.
Ključne besede: robot, robotska celica, RobotStudio, SolidWorks, avtomatizacija, robotizacija
Objavljeno: 19.07.2018; Ogledov: 242; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

9.
Avtomatizacija rezanja talnih oblog
David Ketiš, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na problematiko ročnega rezanja talnih oblog s pomočjo tapetniškega noža. Zaradi želje po hitrejši proizvodnji, večji ponovljivosti in večji natančnosti, obenem pa tudi zmanjšanju obremenitve delavcev pri tem delu ter preprečitvi poškodb smo se v podjetju Arcont d.d. odločili za avtomatizacijo rezanja talnih oblog. Za računalniško modeliranje smo uporabili programski paket SolidWorks, s pomočjo katerega smo načrtovali in izdelali približni model končnega stroja. V nadaljevanju je bilo potrebno razviti ustrezno električno vezje za doseganje želene avtomatizacije in upoštevanje varnosti pri delovanju stroja. Na koncu je bilo potrebno celoten projekt tudi realizirati. Rezultat je stroj, ki je avtomatiziral postopek ročnega rezanja talnih oblog. Ta rešitev je izboljšala delovne pogoje delavcev in pripomogla k večji produktivnosti.
Ključne besede: avtomatizacija, konstruiranje, talne obloge, signalizacija, električni načrt, frekvenčni pretvornik, varnost, ISO 12100
Objavljeno: 03.09.2018; Ogledov: 156; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

10.
Zasnova in izdelava programskega algoritma lesnoobdelovalnega stroja superplan 6vr+4f-s200
Rok Belšak, 2018, diplomsko delo

Opis: Napredek človeškega razvoja v današnjem času temelji na razvoju postopkov, ki olajšajo potrebno delo za opravljanje nalog, ob tem pa je to delo potrebno opraviti v čim krajšem času z dosegom potrebne kvalitete. Diplomsko delo temelji na opisu razvoja programskega algoritma lesnoobdelovalnega skobeljnika, ki dosega zgoraj navedene determinante razvoja lesnoobdelovalne industrije. Omenjen strojni sistem, SUPERPLAN 6VR+4F-S200, je sestava strojnih elementov in električnih komponent, katere krmilimo oziroma reguliramo s pomočjo programirljivih logičnih krmilnikov (PLK). Omenjen krmilnik izhaja iz Siemensove serije krmilnikov ET 200SP, katerega programiramo s pomočjo programskega okolja, prej omenjenega podjetja Siemens, TIA Portal V14. V nalogi smo izdelali programsko strukturo, ki povezuje mehanske in električne komponente v avtomatiziran lesnoobdelovalni sistem gnan s pomočjo asinhronskih elektromotorjev, ki jih krmilimo oziroma reguliramo s pomočjo absolutnih merilnih letev za pomik ali inkrementalnih merilnikov zasuka.
Ključne besede: lesnoobdelovalni skobljalnik, PLK, SIEMENS, TIA Portal, programski jezik Ladder
Objavljeno: 07.09.2018; Ogledov: 237; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici