| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Učne strategije
Tim Tekavc, 2024, diplomsko delo

Opis: Učne strategije so načrtovani pristopi in tehnike, ki jih posamezniki uporabljajo za optimizacijo učnega procesa. Vključujejo raznolike metode, kot so aktivno učenje, ponavljanje, vizualizacija in povezovanje znanja, s ciljem izboljšanja razumevanja, zadrževanja informacij ter spodbujanja kritičnega razmišljanja. Pravilna uporaba učnih strategij ne povečuje le učinkovitosti učenja, temveč tudi spodbuja prilagodljivost posameznika in krepi spretnosti, ki so dragocene v številnih življenjskih situacijah. V tem delu smo uporabili metode, kot so pregled člankov, opisovanje, povzemanje in združevanje pregledanega ter primerjavo med različnimi članki in različnimi avtorji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketo. Ugotovili smo razlike med izbiro učne strategije glede na spol in dejavnike ter povezavo med izbiro učne strategije in učnim uspehom. Študentom priporočamo, da se za doseganje višjih rezultatov poglobijo v izbiro in optimizacijo svojih učnih strategij.
Ključne besede: Učenje, strategija, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 124; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (825,83 KB)

2.
Duševno in telesno zdravje učiteljev razrednega pouka v enorazrednih in kombiniranih oddelkih : magistrsko delo
Tjaša Holer, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli preučiti področje poučevanja v kombiniranem in enorazrednem oddelku v povezavi z duševnim in telesnim zdravjem učiteljev. V sklopu teoretičnega dela smo se osredotočili na raziskovanje že raziskane literature o telesnem in duševnem zdravju učiteljev v kombiniranem in enorazrednem oddelku, znanje pa smo nato v empiričnem delu s pomočjo anketnih vprašalnikov preverili in analizirali ter spoznanja podkrepili z literaturo. V raziskavo smo vključili 159 učiteljev iz obeh oddelkov. Prišli smo do ugotovitve, da je svoje delo kot stresno opisalo 73 % anketiranih učiteljev. V delu smo želeli raziskati, kako so učitelji, ki poučujejo v kombiniranem ali enorazrednem oddelku, zadovoljni s svojim delovnim mestom. Rezultati so pokazali, da so učitelji v kombiniranem oddelku manj zadovoljni s svojim delom kot učitelji v enorazrednem oddelku. Učitelji, ki so bili vključeni v raziskavo, so se v večji meri strinjali z izjavami, da se na delovnem mestu težje umirijo, pretirano odzovejo na določene situacije, so razdraženi ter se težje sprostijo in so med drugim tudi precej občutljivi. Kljub temu pa med obema skupinama učiteljev ni prišlo so statistično značilnih razlik v intenzivnosti izražanja simptomov slabšega duševnega zdravja. Osredotočili smo se še na simptome stresa in ugotovili, da se učitelji v obeh oddelkih srečujejo v enaki meri z vsemi navedenimi simptomi.
Ključne besede: kombiniran pouk, enorazredni pouk, duševno in telesno zdravje, učitelj, poučevanje
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 246; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

3.
Poklicna izgorelost vzgojiteljev v odbobju po epidemiji covida-19 : diplomsko delo
Kaja Gradišnik, Kaja Logar, diplomsko delo

Opis: Lahko bi rekli, da je poklicna izgorelost bolezen sodobnega časa. Prisotna je skoraj pri vseh poklicih. Ena izmed ranljivejših skupin, ki je bolj dovzetna za nastanek poklicne izgorelosti, so prav vzgojiteljice in vzgojitelji predšolske vzgoje. Tisti, ki se podajo v ta poklic, morajo imeti v sebi veliko potrpežljivosti, razumevanja in sposobnosti prilagajanja. Na nastanek izgorelosti na delovnem mestu vpliva veliko dejavnikov, kot so: profesionalni odnos, osebnost, družina, delovni pogoji, telesni vzroki, psihofizično počutje in mnogi drugi dejavniki. V diplomski nalogi smo s pomočjo 295 vzgojiteljic in vzgojiteljev, ki so izpolnili anketni vprašalnik, in s pomočjo petih vzgojiteljic in petih pomočnic vzgojiteljice, ki so sodelovale v intervjuju, preverjali, ali je epidemija covida-19 vplivala na njihovo psihofizično zdravje. Ugotovili smo, da večina vzgojiteljic in vzgojiteljev pred pojavom epidemije covida-19 ni čutila poklicne izgorelosti. Stanje v času epidemije se tako bistveno razlikuje od obdobja pred njo, saj so vzgojiteljice in vzgojitelji v času od začetka epidemije pri sebi opazili več znakov poklicne izgorelosti. Pedagoški delavci, ki so sodelovali v anketi, so navedli predvsem psihološke simptome izgorelosti. Nekateri so navedli tudi fizične posledice negotovosti, ki nam jo je prineslo obdobje covida-19.
Ključne besede: poklicna izgorelost, stres, covid-19, vzgojitelj/-ica, delovno mesto.
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

4.
Pomen psihološke priprave plesalcev tekmovalcev in trenerjeva vloga v tem procesu : diplomsko delo
Maja Janžič, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, sem se poglobila v vlogo trenerja pri psihološki pripravi plesalcev tekmovalcev. Namen diplomske naloge je bil predstaviti in raziskati vlogo trenerja pri psihološki pripravi plesalcev ter pomen rednega vključevanja različnih psiholoških tehnik v vadbeni načrt. Cilj diplomske naloge je bil tudi raziskati psihološke pristope, ki jih uporabljajo trenerji pri svojem delu s plesalci in tehnike, ki lahko plesalcem tekmovalcem olajšajo in izboljšajo njihove plesne nastope. V diplomsko nalogo sem vključila plesalce in njihove trenerje, pri katerih sem z anketnim vprašalnikom poizvedela, koliko vložkov namenjajo trenerji psihološki pripravi plesalcev, ki jih trenirajo, in kako plesalci ocenjujejo svojo psihološko pripravljenost za tekmovanja. Rezultati naloge so pokazali, da večina trenerjev v Sloveniji posveča večjo pozornost fizični pripravi kot pa psihični pripravi svojih plesalcev. Kljub temu pa večina trenerjev pri delu s plesalci uporablja tehnike sproščanja za zmanjšanje anksioznosti, povezane s tekmovanji. Pri diplomski nalogi sem uporabila tako domačo, kot tujo literaturo. Veliko sem se uspela tudi pogovarjati s kolegi plesnimi trenerji in plesalci, v veliko pomoč pa mi je bilo tudi moje lastno znanje in moje 17-letne izkušnje na področju plesa, najprej kot plesna tekmovalka, kasneje pa kot plesna trenerka.
Ključne besede: ples, psihološka priprava, vloga trenerja, plesalci tekmovalci
Objavljeno v DKUM: 20.10.2023; Ogledov: 254; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
Pomen telesne govorice v zborovstvu : magistrsko delo
Lucija Pušenjak, 2023, magistrsko delo

Opis: Zborovodja je osrednja oseba v zboru. V magistrski nalogi smo raziskovali, kako njegova telesna govorica vpliva na kvaliteto petja in njegovo uspešnost. Ključnega pomena so njegove oči in obraz, ki bi naj kazali voljo, razpoloženje in notranje želje. Najtežje je peti pred dirigentom, katerega mimika in kretnje so neizrazite in medle. Pevci predstavljajo glasbilo, na katero zborovodja ˝igra˝, saj se odzivajo na geste, ki jih kaže zborovodja. Zato mora biti zelo pazljiv, saj lahko določena gesta ali pomanjkanje le-te povzroči glasovno napetost ali mlahav ton pri pevcih. Zborovodja ne nakazuje zgolj tempa in dinamike, njegove geste morajo izražati nekaj več, da vzbudi pozornost pevcev. Če je delo vrhunsko zapeto in izvedeno, a brez interpretacije in emocij, pri ljudeh ne zbudi pretirane pozornosti. V empiričnem delu smo predstavili izsledke raziskave o pomenu telesne govorice zborovodij. S pomočjo seznama, sestavljenega za namene te raziskave, smo opazovali in ocenjevali telesno govorico 9 dirigentov, tj. 5 žensk in 4 moških, ki so sodelovali na dirigentskem tekmovanju »Zvok mojih rok,. Analiza 14 posnetkov je pokazala, da večina zborovodij izraža srednjo do visoko mero ekspresivne telesne govorice, in da je zborovodja, katerega telesna govorica je ekspresivna, uspešnejši od tistega, ki ni toliko izrazit.
Ključne besede: Telesna govorica, zborovodja, pevci, ekspresivnost, dirigentsko tekmovanje Zvok mojih rok
Objavljeno v DKUM: 03.10.2023; Ogledov: 276; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (931,05 KB)

6.
Razvoj didaktičnega pripomočka za spodbujanje empatije pri otrocih na razredni stopnji osnovne šole : magistrsko delo
Pia Novak, 2023, magistrsko delo

Opis: Raznolikost človeške družbe se pogosto odraža v vsakodnevnih situacijah, ki v različnih ljudeh spodbudijo različne čustvene odzive. Razumevanje, da se ljudje med seboj razlikujemo, imamo drugačne potrebe ter se zaradi tega tudi drugače razvijamo, je pomemben doprinos k ohranjanju zdravih ter spodbudnih odnosov. K temu lahko veliko doprinese ustrezen nivo empatije, ki nam omogoča zmožnost zaznavanja čustvovanja drugih in sposobnost vživetosti v počutje druge osebe. Empatija velja za osnovo, ki nam vse od samega otroštva omogoča uspešno sklepanje medsebojnih odnosov in tako postavi temelje za oblikovanje družbenih odnosov na različnih segmentih nadaljnjega življenja. Gre za več kot zadosten razlog, da je občutek empatičnosti potrebno razvijati in spodbujati tudi pri otrocih. Namen našega magistrskega dela je bil izdelati didaktični pripomoček, primeren za otroke na razredni stopnji, ki jim bo v družbi pomagal razumeti čustva in čustvene odzive drugih ljudi v vsakdanjih situacijah, sprejemati medvrstniško drugačnost in vzpostavljati višjo stopnjo empatije do soljudi. Didaktični pripomoček prispeva k prijaznejšim odnosom jutrišnjega dne in temu ustrezno vsebuje različne elemente, ki noto prijaznosti izražajo ne le skozi samo vsebino, temveč tudi skozi celotno vizualno podobo in konceptom igre. Didaktični pripomoček smo preizkusili na vzorcu otrok, ki trenutno obiskujejo razredno stopnjo osnovne šole.
Ključne besede: čustva, empatija, raznolikost, otroci s posebnimi potrebami, didaktični pripomoček
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 470; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

7.
Doživljanje anksioznosti in samopodoba učencev pri predmetu šport : magistrsko delo
Ines Leiner, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil raziskati pojavnost anksioznosti pri predmetu šport učencev 4. in 5. razreda ter ugotoviti njeno morebitno povezanost s telesno samopodobo učencev. V raziskavi je sodelovalo 104 učencev 4. in 5. razreda ene izmed pomurskih osnovnih šol. Učenci so izpolnjevali anketni vprašalnik, ki je vseboval dve vprašanji zaprtega tipa in ocenjevalno lestvico, ki je vsebovala 14 trditev o anksioznosti pri predmetu šport in 14 trditev o telesni samopodobi učencev. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci na splošno ne doživljajo anksioznosti pri predmetu šport oz. jo doživljajo v zelo majhni meri. Ugotovili smo, da med doživljanjem anksioznosti pri predmetu šport in telesno samopodobo učencev obstaja povezava, in sicer negativna, kar pomeni, da višja, kot je anksioznost pri predmetu šport, nižja je telesna samopodoba in obratno. Pomembna ugotovitev raziskave tako za starše kot za učitelje je, da obstaja povezava med količino gibanja v prostem času in stopnjo anksioznosti pri predmetu šport, saj smo ugotovili, da tisti učenci, ki se v prostem času gibajo več, doživljajo nižjo stopnjo anksioznosti kot tisti, ki se gibajo malo.
Ključne besede: Anksioznost, samopodoba, šport, učenci.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 305; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

8.
Poznavanje treme in obvladovanje izvajalske anksioznosti pri odraslih : magistrsko delo
Sara Robnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Izvajalska anksioznost je trema, ki pri posamezniku sproža neprijetne občutke in mu onemogoča, da pokaže najboljše, kar zna. V začetku magistrskega dela se srečamo s pojmi, kot so stres, strah, anksioznost in nastop. Podrobneje spoznamo tremo oziroma stimulativno tremo in izvajalsko anksioznost. Predstavimo vaje ter delavnice za obvladovanje izvajalske anksioznosti. V empiričnem delu magistrskega dela ugotovimo, da odrasli ne poznajo izraza izvajalska anksioznost in izraza stimulativna trema. Na delovnem mestu se srečujejo z govornimi nastopi vsaj enkrat na mesec in občutijo tremo. Ne poznajo veliko načinov za obvladovanje izvajalske anksioznosti in si ne pomagajo s strokovno podporo za to področje.
Ključne besede: Izvajalska anksioznost, trema, strah, stres, nastop.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 370; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

9.
Socialna vključenost učenca s posebnimi potrebami v osnovni šoli : magistrsko delo
Anja Santl, 2023, magistrsko delo

Opis: Ljudje smo socialna bitja, potrebujemo drug drugega, da nam zadani cilji v življenju uspejo. Zato je skozi vsa obdobja razvoja pomembno, da imamo občutek pripadnosti določeni skupini, bodisi družini, oddelku vrtca, razredu itd. Občutka pripadnosti morajo biti deležni tudi učenci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo osnovno šolo. Ostali vrstniki jih pogosto prepoznajo kot drugačne, naloga učiteljev in drugih otroku pomembnih odraslih v obdobju šolanja je, da jim privzgojimo vrednote, ki so pomembne za inkluzivno družbo. Namen magistrskega dela je raziskati in ugotoviti, kakšna je socialna vključenost učenca s posebnimi potrebami na eni izmed pomurskih osnovnih šol. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, opredeljeni so učenci s posebnimi potrebami, predstavljena sta postopek 5 stopenjske pomoči učencem s posebnimi potrebami ter njihova socialna vključenost. V empiričnem delu smo na podlagi deskriptivne študije primera raziskali socialno vključenost učenca s posebnimi potrebami v 3. razredu osnovne šole. Rezultati so pokazali, da je učenec v vrstniški skupini prezrt, a se v oddelku dobro počuti. Sošolci ga vključujejo v pogovore in igro. Ob koncu magistrskega dela so predstavljeni primeri socialnih in psihosocialnih interaktivnih iger za razvoj socialnih veščin, ki omogočajo večjo povezanost skupine in osebnostno ter socialno rast vsakega posameznika.
Ključne besede: socialna vključenost, osnovna šola, razredni pouk, učenec s posebnimi potrebami, študija primera
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 425; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

10.
Pogledi učiteljev na vpliv epidemije covida-19 na socialni razvoj učencev na razredni stopnji : magistrsko delo
Pia Novak, 2023, magistrsko delo

Opis: Socialni razvoj je pomemben segment slehernega posameznika, ki prispeva k vzpostavljanju novih interakcij in kompetentnosti, ki vodijo k oblikovanju lastne identitete. Z uspešno razvitimi socialnimi kompetencami otroci pridobivajo na samozavesti in gradijo kakovostne medsebojne odnose, ki so za delovanje v družbi ključni. Razvoj socialnih kompetenc je odvisen tako od posameznikovih značajskih lastnosti kot okolja, v katerem biva in opravlja pomembne življenjske funkcije. Le-to je bilo močno spremenjeno v času epidemije covida-19. Namen magistrske naloge je bil s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 184 učiteljev razrednega pouka v osnovnih šolah v Sloveniji raziskati poglede učiteljev o vplivu epidemije covid-19 na socialni razvoj učencev na razredni stopnji. Zanimalo nas je, kako so po mnenju učiteljev omenjen razvoj zaznamovali ukrepi v vzgoji in izobraževanju, ki so bili uvedeni z namenom preprečevanja širjenja virusa ter na katero področje socialnega razvoja so le-ti imeli največji vpliv. S pomočjo kvantitativne obdelave podatkov smo ugotovili, da je po mnenju učiteljev celotno obdobje epidemije in z njim povezanimi ukrepi močno zaznamovalo socialni razvoj posameznika. Največ primanjkljajev so učitelji zaznali na področju učenčeve komunikacije in izražanja, povišanju števila konfliktnih situacij, oteženem reševanju le- teh, zmanjšani samostojnosti ter socializiranosti.
Ključne besede: pogledi učiteljev, socialni razvoj, covid-19, epidemija, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 436; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (559,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.46 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici