Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava sodobni pristop k projektiranju v okolju BIM, s poudarkom na projektiranju nosilne konstrukcije. Predstavljeno je teoretično ozadje BIM-a in z njim povezani koncepti. Kot glavna prepreka pri zagotavljanju učinkovitejšega delovnega procesa projektantov, v smislu prihranka časa, izboljšane natančnosti in lažje komunikacije med člani projektne skupine, je izpostavljena interoperabilnost med programskimi aplikacijami. Na podlagi dejanskega projekta, izdelanega v okolju BIM, so testirani različni tipi izmenjave podatkov in opredeljena je njihova uspešnost. V zaključku je prikazana računska analiza z Metodo končnih elementov in končni grafični izdelek, to so pozicijske, opažne in armaturne risbe, vse izpeljano neposredno iz osnovnega arhitekturnega BIM-a.
Ključne besede: BIM, interoperabilnost, IFC, MKE, modeliranje, visokogradnja, armirani beton, Revit, Sofistik, Allplan
Objavljeno v DKUM: 29.01.2020; Ogledov: 1856; Prenosov: 385
Celotno besedilo (11,96 MB)

Opis: Človeštvo si že dolgo časa želi, da bi bili vsi posamezniki v družbi enakopravni, da ne bi več obstajala razdeljenost človeštva zaradi različnih socialnih razredov. Z razvijanjem gospodarske moči Evrope so različni raziskovalci predvidevali, da bodo te razlike sčasoma zbledele, ampak se žal to ni zgodilo. Zdi se nam, da so se socialni razredi v času nove gospodarske krize še bolj poglobili in se razlike med socialnimi razredi čutijo bolj kot kadar koli. Zaradi tega smo se odločili pisati o težavah, ki nastajajo pri zaposlovanju in napredovanju na delovnem mestu posameznikov in posameznic različnih socialnih statusov. Predvsem nas zanima kakšno možnost ima posameznik, da spremeni svoj družbeni razred z napredovanjem na karierni poti in ali je družbena kategorizacija ovira, ki se postavlja pred posameznika in njegovo željo po napredovanju na delovnem mestu. Z raziskavo smo želeli poizvedovati kakšni so odnosi med dejavniki socialnega porekla in stopnjo izobrazbe posameznika, družbenim razredom posameznika in pripravljenostjo na dodatna izobraževanja in napredovanja na delovnem mestu, ter v kolikšni meri socialni razred vpliva na hitrost pridobitve prve zaposlitve. Raziskavo smo izvedli s spletnim vprašalnikom, ki je bil naključno razdeljen med prebivalce Republike Slovenije. Z raziskovalno nalogo smo prišli do sklepa, da se še zmeraj ohranja podedovani družbeni razred, da predvsem posamezniki nižjega socialnega statusa ohranjajo status svojih staršev. Zanimivo je, da se dogajajo premiki pri zaposlovanju, saj delodajalcem ni več pomembno iz katerega družbenega razreda posameznik izhaja, ampak vse več izbirajo posameznike, ki razpolagajo z novejšimi znanji, boljšimi sposobnostmi in zagnanostjo. Iz raziskovalnega dela je razvidno, da so tudi te prednosti osnova za napredovanje na delovnem mestu. Presenečeni smo bili z rezultati raziskave saj nam ni uspelo dokazati, da obstaja povezava med materialnim statusom gospodinjstva in hitrostjo pridobitvie prve zaposlitve. Na žalost pa se ne glede na spremembe mnenja delodajalcev pri zaposlitvi in napredovanju zaposlenih, ne spreminja pripisani družbeni položaj. Še vedno se ohranja družbeni razred in dosežena stopnja izobrazbe znotraj okvirov družine.
Ključne besede: družbeni razredi, družbena mobilnost, kariera, napredovanje v karieri
Objavljeno v DKUM: 23.06.2014; Ogledov: 1896; Prenosov: 178
Celotno besedilo (3,85 MB)

Opis: Primerjava zaznavanja kakovosti med Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru in Fakulteta za organizaciju i informatiku Sveučilišta u Zagrebu. Osnovni problem diplomske naloge je raziskati kakšna je kakovost študija posameznih fakultetah, ter kako študenti doživljajo svoj študij. Za raziskavo smo izbrali dve sorodni fakulteti po študijskem programu, ki se nahajata v različnih okoljih v dveh različnih državah. Študenti na FOV so v večji meri zadovoljni z organizacijo fakultete in odnosi med študenti in profesorji, ter imajo manjše stroške študija. Študenti na FOI so boljše ocenili imidž fakultete v zunanjem okolju fakultete in uporabnost znanja, ki ga pridobijo na fakulteti, ampak niso zadovoljni ker imajo prevelike stroške študija in s slabo organizacijo fakultete. Fakultete so na ostalih področjih ki smo jih raziskovali dokaj podobne in ni večjih razlik.
Ključne besede: marketing, izobraževanje, kakovost v izobraževanju
Objavljeno v DKUM: 30.11.2010; Ogledov: 5604; Prenosov: 179
Celotno besedilo (731,68 KB)