| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 98
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Na osebo osredotočena oskrba pacienta z Alzheimerjevo demenco
Azra Harb, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Alzheimerjeva demenca je med vsemi oblikami demence najpogostejša. Pristop na osebo osredotočene oskrbe temelji na oblikovanju zdravih odnosov med izvajalci oskrbe, uporabniki storitev in drugimi, ki so pomembni v njihovem življenju. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kako takšen pristop vpliva na kakovost življenja pacientov z Alzheimerjevo demenco. Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura v mednarodnih podatkovnih bazah MEDLINE, PubMed, CINAHL, Web of Science in SAGE. Za analizo in sintezo rezultatov smo uporabili pristop po Thomas in Harden. Upoštevane so bile smernice PRISMA. Rezultati: Od 575 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 7 raziskav in identificiranih 6 sekundarnih tem, povezanih z vplivom na osebo osredotočene oskrbe pacientov z Alzheimerjevo demenco na kakovost življenja: vzpostavljanje ljubečih odnosov; podpiranje dostojanstva; skupno ukvarjanje s pomembnimi dejavnostmi; prilagajanje razvijajočim se potrebam; izboljšanje dobrega počutja in kakovosti življenja; obvladovanje simptomov in neželenih učinkov antipsihotikov. Razprava in sklep: Na osebo osredotočena oskrba pozitivno vpliva na ohranitev in krepitev kakovosti življenja pacienta z Alzheimerjevo demenco. Pomembno je, da se takšna oskrba zaradi narave bolezni skozi različne faze začne dovolj zgodaj in da so oskrbovanci/negovalci ter pacientovi bližnji poučeni o njenih načelih in pristopih.
Ključne besede: Alzheimerjeva demenca, na osebo osredotočena oskrba, kakovost življenja, sistematični pregled
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 170; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

2.
Pravni in etični izzivi medicinskih sester pri obravnavi pacienta na enoti za forenzično psihiatrijo
Iris Srebot, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Forenzična psihiatrija je smer klinične psihiatrije, ki obravnava paciente z duševno boleznijo, ki so v obdobju neprištevnosti storili kaznivo dejanje. Medicinska sestra na tem področju se kljub zavedanju načel profesionalne etike nemalokrat znajde v situacijah, ki ji predstavljajo etični izziv. Pomembno je, da vedno ravna v dobro pacienta in si prizadeva za čim boljši terapevtski odnos. Namen zaključnega dela je ugotoviti, s katerimi pravnimi in etičnimi izzivi se najpogosteje srečujejo medicinske sestre na tem področju. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo opravili pregled literature. Članke smo iskali s pomočjo podatkovnih baz: PubMed, SAGE, ScienceDirect in Web of Science, z upoštevanjem iskalnega niza ter vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Celoten potek iskanja literature smo prikazali z diagramom PRISMA. Za prikaz sinteze raziskav smo uporabili narativni opis. Rezultati: Glede na primernost identificiranih raziskav smo v končno analizo vključili 13 člankov. Raziskave so pokazale, da so najpogostejši pravni in etični izzivi medicinskih sester na enoti za forenzično psihiatrijo spoštovanje avtonomije in dostojanstva, informirana privolitev, spoštovanje pravic pacienta, zdravljenje proti volji, uporaba prisilnih varovalnih ukrepov, zagotavljanje enakopravnosti in nudenje kakovostne oskrbe ob stalno prisotnem strahu. Razprava in zaključek: Zaradi naraščanja števila forenzičnih pacientov je pomembno, da se medicinske sestre zavedajo pomena etičnega ravnanja in poznavanja pravne podlage tega področja. Ob pojavu etično sporne situacije je vedno treba delati v dobro pacienta v skladu s svojimi poklicnimi obveznostmi.
Ključne besede: etičnost, forenzična psihiatrija, pacient, izziv, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 114; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (772,84 KB)

3.
Na osebo usmerjeni pristop pri zagotavljanju varnosti zdravil pri polifarmaciji med starejšimi osebami
Melani Reihss, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zaradi vse večjega staranja prebivalstva se povečuje obolevnost za več kroničnimi boleznimi, posledično tako pride do jemanja več zdravil hkrati, kar vodi do polifarmacije pri starejših osebah. Polifarmacija pa lahko pri starejših osebah povzroči neželene učinke, stranske učinke, negativne interakcije, zastrupitve z zdravili, pogostejše hospitalizacije, invalidnost in smrtnost. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature ugotoviti, kako na osebo usmerjeni pristop zagotovi varno uporabo zdravil pri polifarmaciji med starejšimi osebami. Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo, ki se nanaša na temo na osebo usmerjenega pristopa pri zagotavljanju varnosti zdravil pri polifarmaciji med starejšimi osebami, v angleškem jeziku ter raziskave stare do 10 let. Članke smo iskali v podatkovnih bazah Medline, ScienceDirect, Web of Science in PubMed. Rezultati: V analizo zaključnega dela je bilo vključenih šest virov. Ugotovili smo, da na osebo usmerjeni pristop zagotovi varno uporabo zdravil pri multimorbidnih bolnikih s polifarmacijo. Z vključitvijo kliničnega farmacevta v obravnavo bolnikov ter pregledom zdravil lahko zmanjšamo neželene učinke, interakcije med zdravili, vse pogostejše hospitalizacije in nepravilno jemanje zdravil. Razprava in zaključek: Na osebo usmerjen pristop bi zmanjšal negativne vplive polifarmacije. Z vključitvijo zdravnika, medicinske sestre, bolnika in kliničnega farmacevta v obravnavo bolnikov bi lahko zmanjšali število tablet in neželene učinke zdravil.
Ključne besede: Polifarmacija, multimorbidnost, starejša oseba, zdravila, varnost
Objavljeno v DKUM: 14.12.2023; Ogledov: 276; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
Vpliv joge na psihofizično počutje nosečnice
Azra Delić, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Nosečnost prinaša veliko novih sprememb, ki velikokrat pustijo psihične in fizične posledice. Joga je metoda obvladovanja psihofizičnega vpliva nosečnosti na nosečnico. Namen zaključnega dela je ugotoviti, na kakšen način joga vpliva na nosečnico. Metode: Izvedli smo narativni pregled znanstvene literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, Cochrane Library, PubMed in ScienceDirect po vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijih. Rezultati: Po pregledu literature smo v analizo vključili šest člankov. Ugotovili smo, da izvajanje prenatalne joge v nosečnosti preprečuje oziroma zmanjšuje strah, stres, anksioznost in depresijo, izboljša čustveno ravnovesje in spanec, poveča zavedanje o spremembah v telesu in razumevanje le teh, vpliva na večjo povezanost z nerojenim otrokom ter psihično pripravljenost na porod. Prav tako vpliva na zmanjšanje bolečin, izboljša gibljivost in fizično zmogljivost ter posledično pozitivno vpliva na poporodno življenje nosečnice. Pri skupinski vajah joge se poveča socialni kontakt z drugimi nosečnicami in nudi možnost izmenjave izkušenj. Razprava in zaključek: Izvajanje prenatalne joge v nosečnosti spodbuja izboljšanje psihofizičnega stanja nosečnice ter delno ublaži tipičen upad slabšanja mentalnega zdravja pri nosečnicah. Vendar je iz nekaterih raziskav razvidno, da ima joga le kratkoročne učinke na simptome depresije, zato bi bilo treba izvesti več raziskav za ugotovitev dolgoročnih učinkov joge na nosečnico.
Ključne besede: nosečnost, prenatalna joga, vpliv, mentalno zdravje
Objavljeno v DKUM: 14.12.2023; Ogledov: 269; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (794,87 KB)

5.
Vrste napak in neželenih dogodkov na urgenci
Vanesa Pust, 2023, diplomsko delo

Opis: Urgenca je del zdravstvenih ustanov, kjer so zaposleni, specializirani za nudenje nujne medicinske pomoči oziroma oskrbe akutno obolelim. Kljub izkušnjam in specialnim znanjem pa preobremenjenost že zaposlenih predstavlja velik vzrok za pojavljanje napak in neželenih dogodkov. Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, katere so najpogostejše napake in neželeni dogodki, s katerimi se na urgenci srečuje zdravstveno osebje.
Ključne besede: napake, neželeni dogodki, urgenca, zaposleni v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 11.12.2023; Ogledov: 261; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

6.
Primerjava ročnega in avtomatskega merjenja frekvence dihanja s pomočjo signala ekg elektrod
Alex Trojnar, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Frekvenca dihanja je ključni fiziološki parameter, ki se uporablja v številnih kliničnih okoljih. Kljub njegovi diagnostični in prognostični vrednosti se še vedno pogosto meri z ročnim štetjem frekvence dihanja. V zadnjem času je velik pomen v kliničnem okolju dobila metoda, s katero popolnoma neinvazivno preko signalov elektrokardiograma oziroma njegovih elektrod spremljamo frekvence dihanja. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo z metodo opazovanja. S pomočjo zbranih podatkov iz kliničnega okolja, smo naredili opazovalno študijo. Za izvedbo raziskovalne naloge smo uporabili neslučajnostni namenski vzorec, ki je zajemal 150 pacientov, starejših od 18 let, ki so bili priključeni na EKG monitoring. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 150 pacientov, pri čemer je analiza meritev frekvence dihanja pokazala razlike med izmerjenimi vrednostmi brez EKG monitorja (19,89 vdiha na minuto) in z EKG monitorjem (19,99 vdihov na minuto). Statistična primerjava razlik med izmerjeno frekvenco dihanja brez in z EKG monitorjem ni pokazala statistično pomembnih razlik. Razprava in sklep: Ugotavljamo, da je natančnost merjenja frekvence dihanja ključnega pomena pri kliničnem delu. Glede na rezultate študije menimo, da je spremljanje frekvence dihanja ključnega pomena pri zgodnjem odkrivanju bolezni in napredovanju zdravstvenega stanja pacientov. Zato si želimo, da bi se zdravstveni delavci lahko zanesli na aparate, ki omogočajo natančno in zanesljivo merjenje frekvence dihanja.
Ključne besede: dihanje, frekvenca dihanja, EKG, monitoring
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 207; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

7.
Paliativna oskrba pacienta z rakom debelega črevesa in danke
Nika Repnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Paliativna oskrba je celostna obravnava neozdravljivo bolnega pacienta in podpora njegovim najbližjim. Osnovni namen paliativne oskrbe je s primernimi postopki in ukrepi izboljšati kakovost življenja pacienta in njegovih najbližjih. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv paliativne oskrbe na kakovost življenja pri pacientih z rakom debelega črevesa in danke. Metode: Zaključno delo je pripravljeno na osnovi pregleda znanstvene literature, ki smo jo iskali po mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Pubmed, West of Science in Sage. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Samo analizo in sintezo podatkov smo predstavili s tematsko analizo. Moč dokazov smo ocenili s pomočjo hierarhije dokazov. Rezultati: V končni pregled smo vključili 7 člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovili smo, da je na to temo izvedenih premalo raziskav, ki bi ponudile konkretne odgovore. Razprava in zaključek: Pomembno je, da se s paliativno oskrbo pri pacientih z rakom debelega črevesa in danke prične v samem procesu zdravljenja dovolj zgodaj, kar posledično omogoči izboljšano kakovost življenja pacienta.
Ključne besede: Paliativna oskrba, rak debelega črevesa in danke, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 267; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (497,62 KB)

8.
Preventivne intervencije medicinske sestre pri otrocih z astmo
Karin Najdenik, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Najpogostejša otroška kronična bolezen je astma, ki večinoma poteka v blažjih oblikah in se obvlada v domačem okolju. Cilji zdravstvene obravnave pri astmatičnih otrocih so, da so brez simptomov, poslabšanj, imajo normalno pljučno funkcijo, sposobnost učenja in vključevanja k aktivnostim kot pri zdravem otroku. Preventivne intervencije medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri urejanju in zdravljenju astme. Metode: Sistematično smo pregledali in predstavili analizo znanstvene literature s področja preventivnih intervencij medicinske sestre in obvladovanja astme pri otrocih. Rezultate smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINHAL, PubMed, Medline, SAGE in Web of Science. Potek iskanja izbora člankov smo predstavili v diagramu PRISMA, časovni okvir pa je bil do februarja 2022. Vključeni so bili raziskovalni članki v angleškem in slovenskem jeziku, vezani na tematiko in populacijo. Rezultati: V končno analizo smo vključili 7 raziskav, na podlagi katerih smo ugotovili, da vključenost medicinske sestre pozitivno vpliva na obvladovanje astme. Pripomore tudi k manjšim izostankom v šoli, manj urgentnih obravnav in doprinese k boljši kakovosti življenja otrok z astmo. Razprava in zaključek: Medicinske sestre zagotavljajo izvajanje aktualne prakse zdravstvene nege, bistvene učne korake, neprekinjeno oskrbo, izboljšanje zdravstvenih rezultatov in izidov astme pri otrocih. Otroci lahko prevzemajo precej odgovornosti za lasten doprinos k obvladovanju astme.
Ključne besede: otroci z astmo, medicinska sestra, preventivne intervencije, obvladovanje astme
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 168; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (929,17 KB)

9.
Občutek osamljenosti pri starejših odraslih v času pandemije covid -19
Dominika Potočnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Osamljenost ni povezana le s čustveno nestabilnostjo, ampak tudi z zmanjšano kakovostjo življenja in povečanim tveganjem za prezgodnjo smrt. Namen raziskave je bil ugotoviti pojavnost osamljenosti pri starejših v času pandemije covida-19. Metode: Kvantitativna raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o osamljenosti, oceno zadovoljstva z življenjem, oceno duševnega počutja, pogostost stikov in uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Sodelovalo je 200 anketirancev, starejših od 65 let. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da obstajajo statistično pomembne razlike pri starejših pred in med epidemijo pri pogostosti stikov (Z = –4,826, p < 0,001), občutku osamljenosti (Z = –4,761, p < 0,001), zadovoljstvu z življenjem (Z = –7,477, p < 0,001) in duševnim počutjem (Z = –7,494, p < 0,001). Razprava in zaključek: Glede na ugotovljeno stopnjo osamljenosti in duševno počutje bi bilo treba izdelati strokovne smernice, ki bodo usmerjene k posamezniku in s tem omejiti pojavnost osamljenosti in duševnih stisk pri starejših odraslih.
Ključne besede: patronažno varstvo, pacient, medicinska sestra, kvantitativna študija, duševno počutje
Objavljeno v DKUM: 01.12.2023; Ogledov: 164; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

10.
Components of a model of person-centredness in palliative care among patients with non-communicable diseases in slovenian hospitals
Sergej Kmetec, 2023, doktorska disertacija

Opis: Introduction: Palliative care aims to provide an early person-centred approach to patients with non-communicable disease(s) by monitoring distressing symptoms, providing support at all four domains of health, supporting their care partners, and enhancing the quality of patients and their care partners' lives. A problem lies in the late introduction of person-centred palliative care in acute care and the emergence of barriers to providing such care. Therefore, the present doctoral thesis explores the perceptions of person-centred palliative care of healthcare professionals and patients with non-communicable disease(s). Based on the results of both data analyses, we identified the key components of a model to provide person-centred palliative care for patients and their care partners. Methods: A two-phase sequential explanatory design was used, which involved collecting data in consecutive phases between August 2020 and July 2021. The study's first phase involved health professionals and patients from eight institutions, and the second phase involved health professionals, patients and care partners. Data from the first part of the study were gathered using validated questionnaires, and inferential and descriptive statistics were used to analyse the results. Semi-structured interviews were used in the second phase to collect data, then thematically analysed. We have merged the outcomes of the quantitative and qualitative stages utilising the pillar integration approach in order to interpret them in a more thorough and comprehensive manner. Results: Through the data integration process, we identify four key components to providing person-centred palliative care in patients with non-communicable disease(s). These components are: (1) Healthcare professionals' prerequisites and traits; (2) Person-centred palliative care environment; (3) Person-centred palliative process; and (4) Person-centred palliative care outcome. A Healthcare professional's prerequisites and traits can be said to contain three aspects: (1) Attitudes, (2) Commitment to the work and (3) Values and beliefs. When these three aspects are considered, a person-centred palliative care environment can be created. Here it is important to consider four aspects: (1) Transdisciplinary approach; (2) Patient empowerment; (3) Partner engagement; and (4) Institution/policy climate. A person-centred palliative process that allows the patient to maintain their quality of life and dignity includes the following aspects: (1) Person-centred approach; (2) Establishing an advance care plan; (3) Early integration of person-centred palliative care, and (4) Enlightenment and raising awareness. Person-centred palliative care outcomes can be (1) Positive experiences and (2) Negative experiences. Discussion and conclusion: Person-centred palliative care is essential in treating patients with non-communicable diseases. For that reason, it is pivotal to follow the four key components of how to provide person-centred palliative care, comprising: (1) Healthcare professionals' prerequisites and traits, (2) The person-centred palliative environment, (3) The person-centred palliative process and (4) The person-centred palliative outcomes. These four key components provide healthcare professionals and transdisciplinary palliative teams with the steps for providing person-centred palliative care to the patient and support to the care partners. The term ‘patient’ is herein used to denote patients with one or more non-communicable disease(s).
Ključne besede: person-centred care, palliative care, patients, care partners, healthcare professionals', mixed-method, sequential explanatory design
Objavljeno v DKUM: 10.11.2023; Ogledov: 431; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (5,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici