| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 516
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pillars of city spatial sensitivity and their integration into sightseeing routes
Melita Rozman Cafuta, Boštjan Brumen, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Worldwide, many cities have appropriate and necessary conditions for the development of urban tourism. Some locations, although considered important for local tourist destinations as part of a standard repertoire, do not comply with modern standards. For tourism organisations, it is very important to plan the best possible sightseeing routes with the best sightseeing locations. Using the intuitive approach only, is not enough in the modern tourism industry. The focus of the presented research is an innovative approach to identify the most prosperous urban places that should be included in urban tourist offers. Empirical research was conducted, based on the analyticalmethod ofmentalmapping. For the research location,Maribor city (Slovenia, eu) has been chosen. A sample of 200 respondents was taken. They were asked to draw a city map twice, once for the daytime city and once for the nighttime city. Graphical results obtained reflect a subjective mental spatial idea of individual thinkingmode. Some locations in the city seemto be particularly important and visible. They were named "Pillars of Spatial Sensitivity" or, pss locations. pss locations are extremely suitable to be integrated in a tourist offer as building blocks of sightseeing routes.When processing the research results, 34 pss locations weremore or less frequently detected in Maribor city. 32 of them had different appearance frequency between day and night. Based on these results, it is possible to conclude that modified spatial circumstances affect the perception and utilisation of urban space. The research results make it obvious that spatial sensitivity of tourists depends on time. It is possible to design sightseeing routes adapted to the time component.
Ključne besede: urban tourism, pillars of spatial sensitivity, mental map, sightseeing location
Objavljeno v DKUM: 29.01.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
When the customer and the wine shelf meet : factors of ethnocentrism when selecting a bottle of wine
Vita Petek, Črtomir Rozman, Jasna Potočnik Topler, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: This study examines the importance of wine characteristics when choosing wine, such as the shape and colour of the bottle, type of wine cork, information on the wine label, price and ethnocentrism. Three research questions were proposed in this paper. A quantitative online survey in the form of 458 participants was carried out in Slovenia. Participants were asked questions relating to their wine consumption behaviour. The results of this study show the Spearman's correlation coefficient between ethnocentrism and country-of-origin importance. These findings benefit winemakers who want to improve their wine sales and learn what characteristics of the wine label are significant.
Ključne besede: buying, selling, wine, consumer, wine market, wine label, communication
Objavljeno v DKUM: 24.01.2024; Ogledov: 49; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (713,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Pilotni prodajni avtomati z živili v bolnišnici, zdravstvenem domu in v javnem socialno varstvenem zavodu : magistrsko delo
Anja Kac, 2023, magistrsko delo

Opis: Prodajni avtomati z živili so v zadnjih letih vse bolj pod drobnogledom, saj je njihova ponudba največkrat sestavljena iz izdelkov, ki imajo visoko energijsko vrednost, visoko vrednost maščob, sladkorjev in soli. Zdravstveni in socialnovarstveni zavodi bi morali predstavljati zgled pri ponudbi zdravih živil v prodajnih avtomatih, saj veljajo kot vodilne institucije za promocijo zdravega prehranjevanja. V magistrskem delu smo preverjali kupne navade potrošnikov s spremljanjem prodaje na prodajnih avtomatih s standardno ponudbo in na prodajnih avtomatih z bolj zdravo ponudbo živil. Kupne navade smo preverjali s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskavo smo izvajali v izbrani bolnišnici, zdravstvenem domu in v javnem socialnovarstvenem zavodu v štajerski regiji, v letu 2021 in 2022. V raziskavi smo ugotovili, da dosedanji pregled standardne ponudbe prodajnih avtomatov prikazuje dejstvo, da so le-ti v večini napolnjeni s prigrizki in pijačami z nizko hranilno in visoko energijsko vrednostjo. Zdrave izbire so le redko na voljo. Rezultati statistične analize potrjujejo, da ponudba v prodajnih avtomatih vpliva na izbiro potrošnikov, saj bi se kupci zaradi bolj zdrave ponudbe živil statistično značilno večkrat odločili za nakup na prodajnem avtomatu. Raziskava prav tako potrjuje, da so potrošniki mnenja, da je prodajni avtomat z bolj zdravo ponudbo živil primernejši za nameščanje v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah. Mednarodne aktivnosti za uveljavljanje takega tipa živil v prodajnih avtomatih dajejo spodbudne rezultate. Z različnimi ukrepi, kot je informiranje o pomenu zdrave prehrane ter postopno povečevanje ponudbe bolj zdravih živil v prodajnih avtomatih, bomo sčasoma oblikovali okolje, v katerem bo zdrava in uravnotežena izbira preprosta.
Ključne besede: prodajni avtomati, zdrava prehrana, bolnišnice, zdravstveni domovi, socialnovarstveni zavod
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 197; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

4.
Sodobni management obvladovanja ikt infrastrukture
Špela Rozman Dolinar, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga opisuje uporabo informacijsko komunikacijsko tehnološke (v nadaljevanju: IKT) infrastrukture elektro distribucijskega podjetja, njeno prenovo in optimizacijo njenega upravljanja. IKT infrastruktura v organizaciji predstavlja nenehno spremenljiv sistem za podporo delovnim procesom, zahtevanih funkcionalnosti in zadovoljive zmogljivosti. V uvodu je predstavljena sama organizacija, njeno okolje in proces obvladovanja IKT infrastrukture ter ugotovljene težave upravljanja IKT infrastrukture. V nadaljevanju sledi opis predloga konkretne prenove IKT infrastrukture, opis novih metod uporabe za odpravo težav in pomanjkljivosti. Dejstvo je, da je opisano znanje mogoče uporabiti pri prenovi IKT infrastrukture katerekoli organizacije, saj učinki in pridobitve z izvedeno prenovo prinašajo nižje stroške in porabljene kapacitete virov.
Ključne besede: IKT infrastruktura, strežniške storitve, replikacija strežniških storitev, upravljavsko orodje, zunanje izvajanje IKT storitev
Objavljeno v DKUM: 14.12.2023; Ogledov: 278; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

5.
Vpliv industrijskega onesnaževanja zraka na zdravje ljudi
Verena Gračner, 2023, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Industrijski razvoj ima štiri glavne vire onesnaževanja zraka. V povezavi z industrijo govorimo o mobilnih virih, pri katerih zgorevajo fosilna goriva, in o stacionarnih virih, kamor sodijo rafinerije, elektrarne in emisijski produkti tovarn. Vse to povzroča izredne razmere v javnem zdravju, predvsem za ogrožene skupine (otroke in starejše ljudi), saj vpliva na nastanek ali poslabšanje bolezni dihal, kardiovaskularne bolezni, predvsem pa je onesnažen zrak vzrok za 10 % vseh smrti. Metoda: V zaključnem delu smo uporabili opisno in komparativno metodo dela. Literaturo smo iskali v bazah podatkov, kot so: ScienceDirect, PubMed, SAGE Journals. Pri iskanju literature smo uporabili vključitvene kriterije: celotna besedila, jezik članka (angleščina, hrvaščina, srbščina, slovenščina), leto objave članka, raziskovalni članki, pregledni članki, posamezne kvantitativne ali kvalitativne raziskave. Uporabili smo tudi knjižna poglavja, praktična poročila, informacije s konferenc, poročila stalne prakse. Analiza literature je bila opravljena po metodologiji PRISMA. Rezultati: Pri analizi strokovne literature smo ugotovili, da industrijsko onesnaževanje in življenje v bližini naftnih rafinerij škodljivo vplivata na zdravje (težave z dihanjem, splav, rak, kožne bolezni) in bistveno povečata umrljivost. V določenih situacijah so bile koncentracije onesnaževal na minimalni ravni, pa to vendar vseeno predstavlja težavo za zdravje zaradi dolgotrajne izpostavljenosti zračnim onesnaževalom. Razprava: Prašni delci, plin in dim v ozračju presegajo ravni kakovostnega zraka (predvsem pozimi, ko se industrijskim in cestnim virom pridružijo še onesnaževala iz kurišč). Skoraj 9 od 10 ljudi, ki živijo v urbanih območjih po vsem svetu, je prizadetih zaradi onesnaženosti zraka. Danes se je nemogoče izogniti onesnaženosti zraka, saj ga kot posledice industrije ni mogoče popolnoma odpraviti, vendar ga lahko s strogimi ukrepi, s skupnimi močmi ali individualnim pristopom zmanjšamo.
Ključne besede: industrijsko onesnaževanje, zrak, zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 154; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (818,93 KB)

6.
Ozaveščenost osnovnošolskih učiteljev o alergenih v šolski prehrani : magistrsko delo
Silvija Lang, 2023, magistrsko delo

Opis: Vse pogosteje se učitelji v osnovnih šolah srečujejo z učenci, ki so alergični na različna živila in aditive dodane živilom. Ključnega pomena je medsebojna komunikacija in sodelovanje med starši in učitelji, ki otroka, ki ima alergijo na hrano poučujejo. V magistrskem delu smo predstavili definicije alergije, opisali najpogostejše alergene v hrani in simptome, ki jih alergeni povzročajo. V nadaljevanju smo predstavili Zakon o prehrani v vzgojno izobraževalnih ustanovah in vlogo učiteljev pri prehrani učencev. Osnovni namen magistrskega dela je bilo raziskati, kako so učitelji v osnovnih šolah ozaveščeni o alergenih v šolski prehrani. Odgovore smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 224 učiteljev, preko spletnega orodja »1ka«. Ugotovili smo, da so učitelji premalo ozaveščeni o alergenih, ki se pojavljajo v živilih. Učitelji so seznanjeni z alergijami, pri svojih učencih, pri čemer, pa je zaskrbljujoč podatek, da bi v primeru alergijske reakcije samo nekaj več kot polovica anketiranih učiteljev znalo ustrezno odreagirati, medtem ko ostala polovica učiteljev odreagirati ne bi znala. Vzgojno-izobraževalni zavod mora učencem, ki imajo alergijo na hrano zagotoviti dietno prehrano. Dietna prehrana je področje, ki zahteva individualno prehrano in na nek način predstavlja breme za vzgojno-izobraževalno ustanovo. Zaposleni se pogosto ne zavedajo tveganja in morebitnih posledic, ki se lahko pojavijo ob neustreznem načrtovanju in pripravi hrane. Glede na ugotovljene raziskave ocenjujemo, da je učitelje potrebno dodatno informirati in izobraževati o alergijah, ki nastanejo zaradi hrane.
Ključne besede: alergeni, alergijska reakcija, ozaveščenost, učitelji, šolska prehrana
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 316; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

7.
Uporaba matematičnih modelov pri upravljanju živinorejskih kmetij : diplomsko delo
Nina Vodnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Na živinorejskih kmetijah je prehrana živali zagotovo področje za iskanje možnosti učinkovitejšega gospodarjenja. Številni raziskovalci se lotevajo raziskav pridelave travniške krme z njiv le s tehnološkega vidika, a se ugotovitve kljub temu navezujejo tudi na ekonomiko pridelave. Z uporabo simulacijskih modelov, programskih orodij ter primernih metod si pomagamo ocenjevati ekonomsko upravičenost uporabe tehnologij ali odločitev zanj. Pri računanju krmnih obrokov strokovnjake na področju prehrane zanima pokritost potreb živali glede na intenzivnost proizvodnje, medtem ko pa agrarne ekonomiste zanima stroškovni vidik v razmerju s prihodki. Tematika diplomskega dela bo temeljila na uporabi matematičnih modelov pri upravljanju živinorejskih kmetij, saj vemo, da je veliki del kmetijstva namenjen reji govedi, predvsem prireji mleka. V diplomskem delu prikazujemo pregled uporabe matematičnih metod v živinoreji ter primere njihove uporabe za podporo odločanju in analizo v živinoreji pri izračunavanju krmnih obrokov in ocenjevanju ekonomičnosti.
Ključne besede: živinoreja, programiranje, kalkulacije, optimiranje.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 202; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (779,24 KB)

8.
Obnova turistično-rekreativnih poti in športnega parka Janina v zdravilišču Rogaška Slatina : magistrsko delo
Gorazd Krofl, 2023, magistrsko delo

Opis: Po osamosvojitvi leta 1991 je razvoj zdravilišča v Rogaški Slatini močno zamrl, s tem pa se je začela degradacija območij, ki niso bila neposredno povezana z zdraviliškim jedrom vendar tvorijo njegovo mejo in predstavljajo dostopna območja do zdraviliškega jedra. Magistrsko delo obravnava problematiko povezave zdraviliškega jedra v Rogaški Slatini z okoliškimi gozdnimi območji, ki so prepredena s turističnimi in rekreativnimi potmi in z vzpostavitvijo klubskih prostorov v športnem parku Janina, izjemno kvalitetnem, a neizkoriščenem prostoru v neposredni bližini zdraviliškega jedra, kjer se danes nahaja samo smučišče. Na podlagi prostorskih in tehničnih analiz je izdelana idejna zasnova revitalizacije ključnih območij, ki predstavljajo pomembna že obstoječa, a degradirana vozlišča preko katerih je mogoče zagotoviti kvalitetno širitev in nadgraditev zdraviliške, športne in turistične ponudbe tako domačinom kot gostom zdravilišča. Pri urejanju so uporabljeni osnovni prostorski posegi in elementi, arhitekturni jezik pa je enovit in zadržan ter prilagojen obstoječi raščeni ali grajeni krajini.
Ključne besede: Rogaška Slatina, zdravilišče, rekreacija, turizem, revitalizacija, športni park, gozdne poti, arhitekturna zasnova
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 238; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (49,20 MB)

9.
Ureditev turistično rekreacijskega centra Gramoznica v občini Duplek : magistrsko delo
Maks Mavri, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava območje gramoznice v občini Duplek. Lokacija se nahaja na podeželju z veliko potenciala za razvoj turizma. Iz teh razlogov so na območju predvideni naslednji objekti: spa center, restavracija, tržnica, izposojevalnica koles in kajakov ter apartmaji. Takšna programska vsebina bi Dupleku pripomogla k turističnemu razvoju, ustvarila nova delovna mesta, vire dohodka ter razlog za zaščito okolja.
Ključne besede: Duplek, gramoznica, turizem, kajak, apartma, restavracija, tržnica, nasip, Drava, spa
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 260; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (102,32 MB)

10.
Prostorsko modeliranje bioplinskega potenciala za sočasno anaerobno razgradnjo živinskih in prehranskih odpadkov : doktorska disertacija
Tomaž Levstek, 2023, doktorska disertacija

Opis: Cilj raziskave je bil razviti interaktivni model GIS za iskanje primernih lokacij za postavitev mikro bioplinarne. Z modelom smo na podlagi razpoložljivih kvantitativnih in prostorskih podatkov o kmetijah in prehranskih odpadkih na izbranem območju iskali primerne lokacije za mikro bioplinarne, ki ob predvidenih proizvodnih parametrih omogočajo ekonomsko upravičeno proizvodnjo. Primarni vhodni substrati so goveji gnoj, prehranski odpadki in odpadna prehranska olja. Za izdelavo modela smo uporabili odprtokodni program QGis in podatke iz leta 2019, njegovo eksperimentalno validacijo pa smo izvedli na območju Gorenjske. Iz končnega izbora smo izločili farme z več kot 500 GVŽ, ker smo v svojem konceptu energetskih skupnosti predvideli samo zasebne manjše kmetije. S pomočjo večnivojskih interesnih območij smo nato določili optimalno razdaljo za oblikovanje skupka kmetij, ki sestavljajo potencialno energetsko skupnost s skupno bioplinarno. Pri tem smo zaradi čim nižjih transportnih stroškov upoštevali skupke na čim manjši površini, kar pomeni optimalno razdaljo med kmetijami. To razdaljo lahko v modelu poljubno spreminjamo glede na količino odpadkov v okolici ali druge prostorske dejavnike. V svojem izračunu smo določili spodnjo in zgornjo mejo števila GVŽ med 300 in 500. Skupkom GVŽ kot primernim lokacijam za mikro bioplinarne smo dodali lokacije prehranskih obratov ter njihovo količino oddanih prehranskih odpadkov in odpadnega jedilnega olja. Z dodajanjem uteži v obliki razdalje od primarnih skupkov GVŽ smo izločili vse lokacije, ki so brez odpadkov ali odpadnih olj. Preizkusili smo dva scenarija z različno razdaljo skupkov GVŽ in različno razdaljo območij prehranskih obratov. Za izhodišče smo vzeli štiri velikosti bioplinarn, in sicer 20 kW, 30 kW, 40 kW in 50 kW. Življenjska doba projekta je načrtovana za dobo 25 let, ko naj bi prišlo do tehnološke iztrošenosti tehnologije. Za bioplinarne smo načrtovali 8000 ur delovanja na leto. Osnova za izračun odkupne cene električne energije je referenčna cena 64,01 €/MWh za leto 2019, ki jo je pripravila Agencija za energijo. Osnovni ceni je dodano 82,9 € obratovalne podpore, ki jo vsako leto izračunava Borzen. K temu se prida še 8,29 € dodatne podpore za rabo 15-% deleža toplote v vhodni energiji bioplina, 8,29 € (10 %) za uporabo gnoja in gnojevke v več kot 30-% deležu in dodatnih 16,58 € (20 %) kot obratovalna podpora za vse naprave do 200 kW. Tako smo dobili zagotovljeno odkupno ceno 180,07 €/MWh. Za ceno toplote smo upoštevali povprečno ceno lastniških distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja (brez sistemov na lesno biomaso) za Gorenjsko, ki jo določa Agencija za energijo in je za leto 2019 znašala 102 €/MWh toplote. Za ekonomsko oceno investicije smo uporabili neto sedanjo vrednost (NSD), diskontirano dobo vračanja (DDV) in interno stopnjo donosnosti (ISD). Združevanje kmetij v skupke je potekalo v okviru dveh ločenih scenarijev na razdalji 350 in 500 metrov, združevanje prehranskih odpadkov in odpadnih maščob pa v petih interesnih pasovih pri razdalji 350, 800, 1000, 1500 in 2000 m. Pri tretjem scenariju smo z modelom iskali možnosti za mikro bioplinarno v občini Bled, ki ima zaradi velike turistične priljubljenosti razmeroma veliko turističnih namestitev in s tem večje količine prehranskih odpadkov. Pri prvem scenariju smo dobili 6 lokacij z interesnimi pasovi na petih razdaljah. Štiri lokacije se ponavljajo pri vseh razdaljah interesnih pasov (Naklo 1, Naklo 2, Kranj 1, Cerklje na Gorenjskem), dve lokaciji pa se pojavita v interesnem pasu 800 metrov (Šenčur) in 1000 metrov (Kranj 2). Samo na dveh lokacijah je NSV pozitivna (Naklo 1, Kranj 1), na preostalih štirih pa je negativna. Lokacija Naklo 1 ima pri razdalji 350 m NSV 50.254,30 €, ISD 13 % in DDV 20 let, pri razdalji 800 m so parametri enaki, pri razdalji 1000 m pa so NSV 56.182,85 €, ISD 13,6 % in DDV 21 let ter pri razdalji 1500 m NSV 65.614,98 €, ISD 13,8 % in DDV 21 let. Na lokaciji Kranj 1 so pri razdalji 350 m
Ključne besede: bioplin, mikro bioplinarna, mapiranje GIS, prehranski odpadki, energijske samooskrbne skupnosti, ekonomika bioplinarne
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 344; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

Iskanje izvedeno v 1.57 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici