| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Varnost v turističnih krajih - študija primera smučarskega centra : magistrsko delo
Tijana Štumpfl, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu »Varnost v turističnih krajih – študija primera smučarskega centra« predstavljamo, kako je zagotovljena varnost znotraj smučarskih centrov v Sloveniji. Glavni del naloge je poglavje, ki opredeljuje varnost v turizmu na smučišču, kjer predstavljamo, da urejenost na smučišču zagotavlja večjo varnost. Za zagotavljanje varnega smučanja poznamo tudi različne ukrepe in 10 FIS mednarodnih pravil vedenja na smučišču, zanimajo nas pogoji za varno obratovanje smučišča ter uporaba Zakona o varnosti na smučiščih. Pod drobnogled smo vzeli študijo turistično smučarskega centra Kope, ki jo podkrepimo z intervjujem s predstavnikom iz PU Celje. Predstavnik sektorja uniformirane policije iz PU Celje tekom celotne zimske turistično sezone deluje na področju varnosti na smučiščih in je prisoten na različnih smučiščih v Sloveniji. Smučišča so v času zimske turistične sezone v Sloveniji kar precej obiskana, tako s strani prebivalcev kot tudi s strani turistov. Pomembno in potrebno je, da je na smučiščih zagotovljena varnost, saj nemalokrat prihaja do poškodb, ki so se v smučarski sezoni 2015/16 na območju Celjske policijske uprave iz 16 lažje in 55 huje poškodovanih v smučarski sezoni 2016/17 zvišale na 35 lažje poškodovanih in 76 huje poškodovanih oseb, glavni vzrok za nesreče pa je bila neodgovornost samih smučarjev. Vsak posameznik na smučišču mora biti odgovoren zase, upoštevati mora 10 FIS pravil vedenja na smučišču, svojo smučarsko opremo mora paziti pred morebitnimi tatvinami na smučišču, ne sme biti pod vplivom alkohola, psihoaktivnih zdravil ali snovi. Dobro je tudi, da je smučar v primeru nesreče drugega smučarja pripravljen kakor koli pomagati.
Ključne besede: turizem, turistične destinacije, smučišča, varnost, zagotavljanje varnosti, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.04.2018; Ogledov: 1369; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (988,74 KB)

2.
Mnenje splošne javnosti o duševno motenih storilcih kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tijana Štumpfl, 2015, diplomsko delo

Opis: Povzetek Duševna motnja lahko prizadene vsakega posameznika, vzroki za nastanek pa so lahko povezani z dednostjo, družinskimi težavami, stresnimi življenjskimi situacijami, stresom v službi itn. Mediji veliko pišejo o duševno motenih storilcih kaznivih dejanj, pogosto duševno motene posameznike opisujejo zelo negativno in nanje gledajo kot na čudaške, nevarne posameznike z motečim vedenjem. Medijske novice pogosto povzročijo, da si ljudje ustvarijo svoje mnenje o duševno motenih in nemalokrat je njihovo mnenje zgrešeno. Čeprav ustava zagotavlja enakost pred zakonom, pa se v praksi ̶ kot dokazujejo raziskave ̶ duševno motene ljudi načeloma zaposluje na slabša delovna mesta, za katera dobivajo tudi slabše plačilo. Duševno moteni storilci kaznivih dejanj se lahko zdravijo v psihiatrični bolnišnicah, kamor jih napoti sodišče, ki oceni prištevnost storilcev, veliko vlogo pa ima pri tem psihiatrični izvedenec. V primeru, da storilec stori kaznivo dejanje v času neprištevnosti, mu izrečejo oprostilno sodbo, vendar se mora nujno zdraviti v psihiatrični bolnišnici, lahko se ga tudi neprostovoljno hospitalizira. Duševno motena oseba lahko stori kaznivo dejanje, ampak teh primerov je izjemno malo, velikokrat raje sodijo sebi kot drugim. Rezultati ankete kažejo, da je stigmatizacija duševno motenih oseb v slovenskem okolju še vedno prisotna, velika večina ljudi jih ima za drugačne, takšne, ki jih je potrebno (tudi proti njihovi volji) hospitalizirati. Še vedno pa je kar 78 % anketirancev pripravljenih osebam z duševno motnjo pomagati.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, duševne motnje, javnost, stališča, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.10.2015; Ogledov: 1447; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (664,20 KB)

Iskanje izvedeno v 2.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici