| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Integracija sušilnika z uparjalnikom pri proizvodnji sladkorja : magistrsko delo
Tija Mrak, 2025, magistrsko delo

Opis: Trajnostno načrtovanje sistemov postaja vedno bolj pomembno za nadaljnji razvoj sodobne družbe. Da bi dosegli cilje trajnostnega razvoja (SDG) v naslednjem desetletju, je treba obravnavati različne cilje, vključno z gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi vprašanji. V magistrski nalogi smo obravnavali problem rekonstruiranja obstoječega procesa proizvodnje sladkorja v Ormožu, ki je sestavljen iz več procesov. Naša naloga je bila v kemijskem procesu integrirati sušilnik z uparjalnikom. Vodna para je kot stranski produkt izhajala v ozračje, saj obrati v preteklosti niso bili povsem energijsko, ekonomsko in učinkovito zgrajeni. Proces smo želeli izboljšati s tako, da bi nam para služila kot vir dohodka. V prvem delu smo primerjali dejanski in integriran kemijski proces. Prikazali smo realni proces proizvodnje ter našo idejno integracijo. Pri tem smo dejanske podatke poskušali preveriti s programsko opremo Aspen Plus. Obstoječi uparjalnik se segreva z nizko-tlačno paro, pridobljeno iz peči. Dejanski sistem segrevanja uparjalnika bi lahko nadomestili z integracijo sušilnika z uparjalnikom, da zvišamo vhodno temperaturo zraka v sušilnik za 40 °C, s tem se tudi zviša segrevanje za 40 °C v peči, ki segreva zrak pred vtokom v sušilnik. V drugem delu smo naredili še ekonomični izračun, da smo lahko potrdili, ali bi se nam simulacija dejanskega procesa izplačala. Izračuni so nam podali rezultate, da bi integriran proces ustvaril višje prihodke kot odhodke. Kot končni rezultat smo ugotovili, da bi dejanski proces proizvodnje sladkorja lahko izboljšali z integracijo obstoječega procesa.
Ključne besede: integracija, rekonstrukcija, optimiranje, Aspen Plus, sladkor
Objavljeno v DKUM: 03.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

2.
Uporaba mehansko-kemijskega sinteznega postopka za pripravo TiO2/gC3N4 fotokatalizatorjev, uporabljenih v naprednih oksidacijskih postopkih za čiščenje odpadnih voda : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Tija Mrak, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bila mehanska sinteza kompozitov g-C3N4/TiO2 (grafitni ogljikov nitrid/titanov dioksid) ter preučiti vpliv frekvence in čas mletja v krogličnem mlinu na fotokatalitsko oksidacijo bisfenola A (BPA) ob osvetljevanju z vidno svetlobo. G-C3N4 smo sintetizirali s preprosto enostopenjsko kalcinacijo diciandiamida (DCDA) v zraku. Kompozite smo pripravili z mletjem komercialnega TiO2 in g-C3N4 v krogličnem mlinu v masnem razmerju 1 : 1 pri različni frekvenci in času mletja. Lastnosti sintetiziranih kompozitov smo preučili z različnimi analitskimi metodami, kot so: infrardeča spektroskopija, rentgenska praškovna difrakcija, dušikova fizisorpcija, termogravimetrična analiza, temperaturno programirana desorpcija, UV-Vis difuzna refleksija in fotoluminiscenca. S pomočjo lovilcev reaktivnih kisikovih vrst (ROS) kumarin in ABTS smo ovrednotili sposobnost sintetiziranih fotokatalizatorjev za tvorbo ROS ob osvetljevanju z vidno svetlobo. Možnost uporabe sintetiziranih kompozitov za remediacijo odpadnih voda smo preverili na fotooksidaciji motilca endokrinega sistema BPA kot modelnega onesnaževala. Ugotovili smo, da je najbolj aktiven kompozit za razgradnjo BPA z najmanjšim prepovedanim pasom Tija1, ki smo ga mleli 15 minut pri frekvenci 15 Hz. Krajši čas mletja pri nižjih frekvencah namreč izboljša stično površino med komponentama, kar izboljša dinamiko prenosa nosilcev naboja, hkrati pa ohrani višjo specifično površino in nižjo vrednost prepovedanega pasu. Višja frekvenca in daljši čas mletja namreč pomembno spremenita strukturi TiO2 in g-C3N4, s čimer smo potrdili hipotezo, da imata čas in frekvenca mletja vpliv na morfološke, strukturne in elektronske lastnosti kompozitov.
Ključne besede: TiO2, g-C3N4, kompoziti, fotokatalizatorji, karakterizacija
Objavljeno v DKUM: 29.09.2022; Ogledov: 842; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici