| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Gospodarske in socialne spremembe v Pomurju ter v županijah Vas in Zala
Tibor Tomšič, 2010, diplomsko delo

Opis: Pomurska statistična regija in sosednji županiji Vas in Zala so tekom dvajsetega stoletja doživeli številne korenite spremembe — od delitve nekoč enotnega območja po prvi svetovni vojni, represivnih totalitarnih režimov po drugi svetovni vojni, procesa tranzicije po padcu železne zavese in kot rezultat vseh pozitivnih sprememb v devetdesetih letih prejšnjega stoletja vključitev v Evropsko unijo. Ena izmed pozitivnih posledic padca železne zavese je bil tudi razmah čezmejnega sodelovanja tako na lokalni kot regionalni in državni ravni. Pri tem igrata pomembno vlogo tudi obe narodnostni manjšini — slovenska na Madžarskem in madžarska v Sloveniji. Dodaten zagon čezmejnemu sodelovanju, predvsem na regijskem nivoju, je dala regionalna politika EU s programom INTERREG, cilj katerega je povečati ekonomsko in socialno kohezijo s spodbujanjem čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja ter tako doseči uravnotežen razvoj na območju celotne Evropske skupnosti. Rezultat procesov, ki so se sočasno odvijali na obeh straneh meje, je podoben demografski in socialni razvoj regij. Gospodarski razvoj delov območja je najbolj zaznamovala tranzicija, ki se je zaradi različnega političnega pristopa nekoliko razlikovala na obeh straneh meje. Zaradi nekaterih pomanjkljivosti med procesom tranzicije in še posebej zaradi negativnih vplivov globalne gospodarske krize konec prvega desetletja 21. stoletja je gospodarstvo območja oslabelo, kar je imelo močan vpliv tudi na socialni razvoj. Obravnavano območje je tako postavljeno pred nove izzive, med katerimi je tudi nadaljnja krepitev čezmejnega sodelovanja.
Ključne besede: tranzicija, čezmejno sodelovanje, evropski integracijski proces, obmejnost
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1549; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

2.
ZAHOD IN REVOLUCIJA NA MADŽARSKEM 1956
Tibor Tomšič, 2010, diplomsko delo

Opis: Pozitivne spremembe v Sovjetski zvezi po smrti Stalina se na Madžarskem niso v celoti odražale. Kljub temu, da je vlada Imreja Nagya v letih 1954-55 začela z reformami, je ponovni vzpon Rákosija na oblast le-te ustavila. Nezadovoljstvo državljanov je pod vplivom 20. kongresa KP SZ in dogodkov oktobra 1956 na Poljskem privedlo do demonstracij 23. oktobra 1956, ki so pod spletom okoliščin prerasle v oboroženo vstajo. Po intervenciji rdeče armade in ponovnem prihodu Nagya na oblast je kazalo, da se bodo dogodki na Madžarskem mirno razpletli, vendar je vse bolj očitna demokratizacija političnega življenja in opustitev monopola Partije Sovjetsko vodstvo prisilila k novemu vojaškemu posegu, ki je revolucijo popolnoma zatrl, na čelo nove vlade pa postavil Jánosa Kádárja. Zatrtje revolucije je jasno pokazalo, da Zahod brezpogojno priznava Sovjetski primat nad svojo interesno sfero. K pasivnosti Zahoda je pripomogla tudi njegova neenotnost zaradi anglo-francoske vojaške akcije v Egiptu, ki je dogodkom na Madžarskem odvzela veliko publicitete v zahodnih krogih. Kljub temu, da je bil vpliv zahoda na dogodke na Madžarskem zanemarljiv, je bil vpliv revolucije na zahodu velik. Sovjetska intervencija in zatrtje vstaje je zahodne komuniste soočila z nasilno naravo sovjetskega komunizma. Podpora vodstev nekaterih zahodno-evropksih komunističnih partij sovjetski intervenciji je povzročila nemalo trenj med vodstvi in člani teh partij. Nenazadnje je močno upadel tudi ugled Sovjetske zveze in komunizma nasploh v očeh zahodne javnosti.
Ključne besede: destalinizacija, Madžarska, revolucija 1956, odnosi med Zahodom in Vzhodom, komunizem, sueška kriza
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 2446; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici