Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Empatija osnovnošolskih učiteljev in njen pomen pri delu v razredu : magistrsko delo
Tiana Golob, 2024, magistrsko delo

Opis: Empatija se izpostavlja kot pomembna sposobnost učitelja, ki predstavlja temelje za pozitiven odnos z učenci ter prispeva k učinkovitemu poučevanju. V tuji literaturi se pogosto uporablja izraz empatija učitelja (teacher empathy), ki ne pomeni empatije posameznika, ki je slučajno po poklicu učitelj, temveč je ta pojem kompleksnejši. Gre za stopnjo, do katere učitelj deluje z namenom globljega razumevanja učenčevega osebnega in socialnega ozadja ter občutenja skrbi kot odziv na pozitivna ali negativna čustva učenca. Cooper v kontekstu šole opredeljuje tri ključne oblike empatije: temeljno, poglobljeno in funkcionalno empatijo. Namen magistrskega dela je bil proučiti empatijo učitelja in predstaviti njen pomen za vzgojno-izobraževalno delo. Ugotoviti se želi, kakšna je povprečna stopnja empatije slovenskih učiteljev, kako gledajo na koristnost empatije pri delu v razredu in kako se to povezuje s pomembnostjo prakticiranja posamezne oblike empatije v razredu, kot tudi ovirami, ki jih pri tem zaznavajo. Pri tem se želi prav tako ugotoviti, ali se pojavljajo razlike v odgovorih učiteljev glede na stopnjo, na kateri poučujejo, in koliko let že poučujejo. V raziskavi je sodelovalo 248 osnovnošolskih učiteljev. Rezultati so pokazali, da glede na odgovore učiteljev razlik v doseženi stopnji empatije med učitelji ni moč pripisovati ne stopnji, na kateri poučujejo, ne številu let delovne dobe iz poučevanja. Razredni učitelji so v primerjavi s predmetnimi pripisali večjo pomembnost poglobljeni obliki empatije in izrazili večje strinjanje z nekaterimi vplivi empatije učitelja na njegovo delo v razredu. Pri dejavnikih, ki jih učitelji zaznavajo kot oviro pri prakticiranju empatije, so več teh zaznali predmetni učitelji. Glede na leta dela poučevanja se med učitelji kažejo razlike le v odgovorih, ki se nanašajo na zaznavanje ovir pri prakticiranju empatije. Največ dejavnikov so kot oviro pri prakticiranju empatije zaznali učitelji, ki so šele na začetku svoje poklicne poti.
Ključne besede: empatija učitelja, oblike empatije, učenci, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 14.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,15 MB)

Načini upodabljanja prostora pri likovnem izražanju predšolskih otrok v Vrtcih občine Moravske Toplice
Tiana Golob, 2018, diplomsko delo

Opis: Otrokov razvoj likovnega izražanja poteka v določenih razvojnih stopnjah. V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobneje preučili značilnosti otrokovega likovnega izražanja ter načine upodabljanja prostora, ki se pojavljajo v predšolskem obdobju. Najprej je otrok na sto-pnji čečkanja, nato na stopnji risanja simbolov, v začetku šolskega obdobja pa stopi v stopnjo realističnega risanja. Pri vseh otrocih potekajo te razvojne stopnje v enakem zaporedju, vendar se vedno ne skladajo s starostjo. Pri nekaterih otrocih se določena stopnja risanja pojavi prej, pri drugih pozneje. Otrok sčasoma naleti na problem upodobitve tridimenzionalnega prostora na papir, ki ima samo dve dimenziji. Za reševanje tega problema otrok začne uporabljati različne načine upodabljanja prostora. Ti načini upodabljanja se glede pogostosti uporabe v različnih starostnih obdobjih spreminjajo. Mlajši otroci se poslužujejo predvsem upodobitve talne črte, starejši otroci pa začnejo risati tudi stropno črto, predmete vzvračajo, jih prekrivajo in uporabijo izrez. Empirični del diplomske naloge tako zajema rezultate in interpretacijo načinov upodabljanja prostora, ki smo jih dobili z analizo otroških risb. V raziskovalni vzorec smo vključili otroke v Vrtcih občine Moravske Toplice, in sicer v starostnem obdobju od 4 do 6 let. Nekateri otroci pri reševanju tega problema potrebujejo pomoč odrasle osebe, saj se drugače zaradi občutka nesposobnosti in kritičnosti do svojega načina izražanja lahko oprimejo posnemanja ali zavračanja upodabljanja takih motivov. Pomembno je torej, da vzgojitelji pri izvajanju takih dejavnosti uporabljajo strategije, s katerimi pomagajo otrokom rešiti nastali problem ter še bolj spodbuditi njegovo opazovanje in izražanje.
Ključne besede: likovno izražanje, predšolski otrok, prostor, risba, starost
Objavljeno v DKUM: 03.12.2018; Ogledov: 1089; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.

Na vrh