Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Vpliv delovnega okolja in delovnih obremenitev na mišično-skeletni sistem pri zaposlenih v sterilizaciji
Tess Repič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Ergonomija je proces oblikovanja ali razporeditve delovnih mest, delovne opreme in sistemov, tako da ustrezajo ljudem, ki delo opravljajo. Delovno okolje vpliva na kakovost dela, zadovoljstvo in zdravje zaposlenih. Zdravstveno osebje, zaposleno v enoti za sterilizacijo, je stalno izpostavljeno fizičnim, kemičnim in biološkim tveganjem, poleg dela v fizičnem okolju, ki je na trenutke neugodno. Vse to lahko privede do težav mišično-skeletnega sistema. Zato je oblikovanje delovnega mesta, poznavanje okoljskih tveganj ter preprečevanje nesreč v sterilizaciji ključnega pomena. Metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo s pripravljenim anketnim vprašalnikom za zaposlene v enoti za sterilizacijo, s katerimi smo pridobili informacije o težavah, povezanih z mišično-skeletnim sistemom pri zaposlenih. V drugem delu raziskave pa je uporabljena ergonomska ocenjevalna metoda REBA, s katero smo pridobili ocene tveganja za nastanek mišično-skeletnih obolenj pri zaposlenih v enoti za sterilizacijo. Rezultati: Z analizo podatkov anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da je kar 69 % anketirancev v preteklem letu imelo težave oz. bolečine v vratu, več kot polovica je tudi imela bolečine v ramenih, kar 81 % anketirancev pa je v preteklih 12 mesecih občutilo nelagodje oz. bolečino v križu. Na podlagi rezultatov, pridobljenih s pomočjo metode REBA, sodi delo v sterilizaciji v srednje tveganje za nastanek mišično-skeletnih obolenj. Razprava in sklep: Raziskava je pokazala, da imata narava dela in delovno okolje v sterilizaciji velik vpliv na razvoj mišično-skeletnih obolenj pri zaposlenih. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi zajemale vsa področja ergonomije v delovnem okolju v enotah za sterilizacijo.
Ključne besede: Enota za sterilizacija, mišično-skeletna obolenja, metoda REBA, delovno okolje.
Objavljeno v DKUM: 06.12.2021; Ogledov: 917; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,47 MB)

Kompetence in ukrepi medicinske sestre ob pojavu anafilaksije po aplikaciji zdravila na domu
Tess Repič, 2018, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se dnevno srečujejo z aplikacijami zdravil na domu, ki jih naroči zdravnik. Vendar le- ta ni prisoten ob aplikaciji terapije, kar pomeni, da je torej sama v primeru zapletov, kot je anafilaktična reakcija. Zato so v kliničnem okolju kot tudi na terenu večkrat pod pritiskom, saj se od njih pričakuje, da bodo izvedle tudi intervencije, ki niso v skladu z njenimi kompetencami. Pomembno je da, se diplomirana medicinska sestra zaveda svojih kompetenc, saj je profesionalka na svojem področju in je avtonomna osebnost v zdravstveni negi. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja z anketnim vprašalnikom. Raziskovalni vzorec je zajemal 35 patronažnih medicinskih sester. Pridobljene rezultate smo analizirali s pomočjo računalniškega programoma Microsoft Excel ter jih prikazali opisno in z grafikoni. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu ne počutijo dovolj zakonsko zaščitene kadar sprejemajo naročila od zdravnikov preko telefona. Za opazovanje pacienta namenijo med 20 in 30 minut po aplikaciji zdravil i.m.. Sklep: Poznavanje svojih kompetenc je pomembno, prav tako pa zavedanje svojega strokovnega znanja in veščin. Menimo, da bi diplomirana medicinska sestra potrebovala usposabljanja na to temo, ključnega pomena pa je zaupanje vase, v svoje znanje in veščine pri izvajanju intervencij zdravstvene nege. Prav tako pa se bo v bodoče potrebno bolje seznaniti s kazensko odgovornostjo na svojem področju.
Ključne besede: Diplomirana medicinska sestra, patronažno varstvo, intamuskularna terapija, odgovornost, kompetentnost, anafilaktična reakcija.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1324; Prenosov: 278
Celotno besedilo (772,53 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.

Na vrh