Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo predstavili in soočili vprašanja ter razpravo na temo zavarovalniških goljufij in pristopov k reševanju aktualne problematike in prikazali delovanje zavarovalnic na področju boja proti zavarovalniškim goljufijam ter njihov interes za znižanje goljufij. Predvsem pa želimo nakazati lasten pogled na problematiko in sicer tezo, da bi z okrepitvijo služb lahko prišlo do preventivnih in strokovnejših nadzorov nad primeri, s tem pa bi posledično lahko znižali odstotek izplačanih odškodnin in zavarovalnin za goljufije. Zavarovalnice ugotavljamo, da so v zadnjem času udeleženci večinoma brez zaposlitve, med njimi ni visoko izobraženih, otrok ali starejših, vendar ti niso izključeni. Za take skupine udeležencev lahko govorimo, da se selijo iz zavarovalnice na zavarovalnico in se med seboj dobro poznajo ali so celo prijatelji. Podjetje Optilab d.o.o. je zato prav za potrebe odkrivanja in preprečevanja prevar v zavarovalništvu razvilo program Admiral, kateri ugotavlja kje, kdaj ter katere osebe in vozila so bila udeležena v nesrečah. Goljufije v zavarovalništvu so pogosta oblika kriminalne dejavnosti in se pojavljajo v različnih shemah. Goljufi so mnogokrat člani kriminalnih združb, ki kolektivno nastopajo v škodnih zahtevkih in mnogokrat oškodujejo zavarovalnice za visoke zneske. V zaključku diplomskega dela lahko podamo ugotovitev, da je za preprečevanje zavarovalniških goljufij nujno potrebno okrepiti in izboljšati sodelovanje z državnimi organi ter povečati sodelovanje med zavarovalnicami.
Ključne besede: zavarovalništvo, zavarovalnice, zavarovalniške goljufije, gospodarska kriminaliteta, primeri, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.07.2013; Ogledov: 3344; Prenosov: 465
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Že od začetka človeškega obstoja velja načelo ''need to know'', saj igrajo podatki ključno vlogo v boju za preživetje. Tako vsak koristen podatek predstavlja za uporabnika informacijo. Če hočemo, da informacija ostane zaščitena, je potrebno zagotoviti ZAUPNOST, katere cilj je preprečiti nepooblaščeno uporabo informacij. Informacija ima v tem primeru INTEGRITETO, saj je njena distribucija prepovedana. Omejitev RAZPOLOŽLJIVOSTI informacij je torej osnovni element njihove zaščite. Princip ''need to know'' zajema izražanje pomembne informacije, ki v razmerju z neko dejavnostjo in aktivnostjo – Operacijo X – ne more in ne sme biti posredovana okolici, tj. javnosti. To pomeni, da je Operacija X v osnovi tajna in kot takšna nalaga tistim, ki jo morajo uspešno izpeljati, zahtevo po ohranjanju zaupnosti z njo povezanih informacij. Nedvomno bi bilo destruktivno, ko bi vsi vedeli za Operacijo X. To je poglavitni razlog za držanje informacij v tajnosti, tako da se o informacijah, povezanih z njo, molči in se jih razkrije samo tistim, ki jih morajo poznati. Vzpostavi se potrebnost njihovega poznavanja zgolj s strani določenih ljudi, kar je tudi bistvo načela ''need to know''. Morda je vojska pravšnji in nazorni primer uveljavljanja tega načela, saj se informacij o vojaških misijah in strategijah ne posreduje nepooblaščenim osebam. Cilj načela je omejitev škode, ki bi jo lahko povzročil notranji vir, t. i. ''insider'', ki bi izdal zaupanje in tajne informacije posredoval osebam, ki imajo namen preprečiti uspešno izvedbo Operacije X. Neizvajanje omenjenega načela lahko povzroči resne posledice, o čemer recimo pričajo dogodki v ZDA 11. septembra 2001.
Ključne besede: informacije, podatki, tajni podatki, dostop, varnostno preverjanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.06.2013; Ogledov: 3042; Prenosov: 280
Celotno besedilo (871,70 KB)

Opis: V diplomski nalogi, Nadzor nad represivnimi organi držav članic EU, smo se skozi analizo sistema nacionalne varnosti najprej seznanili z značilnostmi nadzora nad represivnimi organi v Republiki Sloveniji. Posebno pozornost smo namenili razmejitvi pristojnosti obrambe, notranje varnosti, varnosti države in javne varnosti, da smo lahko v osrednjem delu naloge raziskovali nekatere sistemske odklone pri političnem in pravosodnem nadzoru represivnih organov. Primerjalno analizo smo opravili na podlagi povzetkov ključnih primerov iz sodne prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije in Evropskega sodišča za človekove pravice, komentarjev Ustave Republike Slovenije, teoretičnih virov in zakonodajnih gradiv, v katerih so primerjalni vidiki nadzora nad represivnimi organi držav članic Evropske unije dokaj natančno obdelani. Tako smo ugotovili, da povsem enoten model nadzora nad represivnimi organi ni mogoč niti znotraj posameznih držav, kaj šele na ravni Evropske unije. Če izhajamo npr. iz primerjave med vojaško in civilno policijo, ugotovimo, da kljub skoraj enakim zgodovinskim koreninam, nalogam in represivnim pooblastilom, med njima obstajajo bistvene razlike na ravni temeljne razmejitve vlog, kdo je primarno pristojen za vojaške in kdo za civilne varnostne zadeve. Skoraj brezupen poskus iskanja enotnega modela na ravni Evropske unije pa tudi po izkušnjah avtorice diplomske naloge ovira živeče izročilo, da represivni organi ostajajo znamenje državne moči, ki temu primerno ohranja tančico skrivnosti. Kljub vsemu menimo, da smo v diplomski nalogi, Nadzor nad represivnimi organi držav članic EU, priskrbeli dovolj trdnih argumentov, utemeljenih na citiranih znanstvenih virih, mednarodnih standardih in širokih spoznanjih o splošnem pomenu etike, vrednot demokracije, vladavine prava in integritete za prihodnost sveta. Potrdili smo, da ponoven premislek o učinkovitosti nadzora nad represivnimi organi znotraj naše države, Evropske unije in širše v svetu potrebuje celosten pristop. Tako kot so sorodni modeli nadzora uveljavljeni v praksi različnih področjih, ekonomskem, finančnem, poslovnem, se celosten pristop s krepitvijo integritete počasi, a zagotovo uveljavlja tudi na področju delovanja represivnih organov in služb države.
Ključne besede: nacionalna varnost, represivni organi, policija, vojska, obveščevalne službe, nadzor, notranji nadzor, komisije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.05.2013; Ogledov: 2247; Prenosov: 276
Celotno besedilo (403,52 KB)

Opis: Izbruh nevarno nalezljivih kužnih bolezni, ki se prenašajo na človeka in se okuženost z boleznijo pojavlja v večjem obsegu, predstavlja krizne razmere, ki lahko resno ohromijo delovanje države. Nenadzorovano širjenje bolezni v večjem obsegu in ne obvladovanje nastalih kriznih razmer, lahko predstavlja nevarnost za delovanja sistema nacionalne varnosti. Sobivanje človeštva v času globalizacija je olajšano in organizirano s tesno medsebojno povezanostjo na nadnacionalni in med kontinentalni ravni. Z dnevno migracijo ljudi, transportom živali in drugimi živili v prehranski industriji, se bistveno povečuje tveganje za širjenje virov ogrožanja. Republika Slovenija ima urejeno delovanje in odzivanje sistema nacionalne varnostni. Krovni akt na področju zagotavljanja sistema nacionalne varnosti v RS je Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, ki je podlaga za celoto uravnoteženih zakonskih in podzakonskih aktov, načrtov, programov in dejavnosti vseh struktur delovanja naše države. Obvladovanje kriznega dogodka uvrščamo v podsistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ureja ga Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. V zakonu so opredeljeni ukrepi in naloge posameznih subjektov nacionalne varnosti, ki jih je potrebno izvajati v pred-kriznem, kriznem in post-kriznem obdobju. Najpomembnejše strukture obvladovanja kriznih dogodkov so Uprava RS za zaščito in reševanje, Civilna zaščita, gasilske in reševalne službe, Slovenska vojska in Slovenska policija. Policija ima kot civilna institucija pri soočanju in takojšnjem zaznavanju kriznih dogodkov zagotovo eno pomembnejših vlog. Za potrebe obvladovanja oziroma ukrepanja v kriznih razmerah ima podlago v spremenjeni policijski zakonodaji in opredeljeno v načrtih pripravljenosti, ki so prilagojeni raznolikosti virov ogrožanja. Predvideni postopki in ukrepi, ki jih je treba izvajati ob zaznavi kriznega dogodka, so v Policiji dobro definirani in dobro normativno urejeni. Ugotavljamo pa, da niso zadostno in potrebno celoviti. Da bomo izboljšali stanje pripravljenosti za potrebe obvladovanja kriznih dogodkov, bo potrebno posodobiti in dopolniti program izobraževanja ter usposabljanja na vseh ravneh policijskega delovanja. Preoblikovati bo treba koncept delovanja posameznih služb znotraj policije in Ministrstva za notranje zadeve. Da se bo celoten sistem zagotavljanja nacionalne varnosti sposoben uspešno zoperstavljati različnim virom ogrožanja, je v prihodnje potrebna večja povezanost in medsebojno sodelovanje. Samo tako se bomo lahko zadostno in celovito soočali s kriznimi dogodki in izvajali potrebne ukrepe za obvladovanje nastalih razmer.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijski postopki, kužne bolezni, nalezljive bolezni, epidemije, specialistične naloge
Objavljeno v DKUM: 08.05.2013; Ogledov: 2121; Prenosov: 209
Celotno besedilo (710,73 KB)

Opis: Cinkarna Celje v letu 2012 beleži 139 let delovanja in še danes velja za eno pomembnejših slovensko kemijsko – predelovalnih podjetij in gonilno podjetje celjskega gospodarstva, ki je z modernizacijo in selitvijo na novo lokacijo, postalo okolju bolj prijazno podjetje. Vendar pa je več kot 100-letna proizvodnja, pri kateri so se uporabljale številne nevarne snovi in nastajale velike količine odpadkov, ves čas močno onesnaževala zrak, vode in tla. Posledica je močno degradirano območje stare Cinkarne, kjer danes stojijo prvi trije objekti tehnološkega parka Tehnopolis, ki se bo v prihodnosti širilo. Nujna je ustrezna sanacija. Vir tveganja so tudi današnji obrati Cinkarne Celje, kjer lahko pride do industrijske nesreče oziroma večje nesreče z nevarnimi snovmi. V Celju so sile, pristojne za zaščito, reševanje in pomoč, odlično opremljene in usposobljene, da obvladujejo razmere v primeru nesreče v Cinkarni Celje.
Ključne besede: industrijske nesreče, nevarne snovi, zaščita, reševanje, Cinkarna Celje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.02.2013; Ogledov: 2669; Prenosov: 506
Celotno besedilo (777,56 KB)