1. Organizacija udeležencev zimskih olimpijskih iger v pekingu v luči epidemije covid 19Jure Hudobivnik, 2022, magistrsko delo Opis: Olimpijske igre so prav poseben dogodek za vsakega profesionalnega športnika, ki se odvijajo vsake štiri leta. Po navadi je ta dogodek izpeljan tako, da je čimbolj prijazen za vse, ki se ga udeležijo. Zaradi razsajajoče epidemije pa so bile zimske olimpijske igre v Pekingu nekaj drugačnega in nekaj posebnega.
V magistrski nalogi smo zato opisali kakšne pogoje so morali izpolnjevati vsi, ki so se udeležili olimpijskih iger, od športnikov pa do podpornega osebja. Poleg tega smo opisali tudi vse preventivne ukrepe, ki so jih izvajali na olimpijskih igrah in tudi v olimpijski vasi.
S pomočjo anketnega vprašalnika pa smo pridobili tudi mnenja in odzive iz prve roke, saj so z nami delili svoje dragocene izkušnje in občutke glede iger športniki in spremljevalci, ki so se udeležili zimskih olimpijskih iger.
Na kratko smo tudi opisali cepiva, katera so omogočila športnikom udeležbo na igrah, pojasnili zakaj so cepiva učinkovita in do kakšnih stranskih učinkov lahko pride po cepljenju.
Ključne besede: Olimpijske igre, športniki, ukrepi, omejitve, cepiva
Objavljeno v DKUM: 05.04.2023; Ogledov: 126; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (1,52 MB) |
2. Upravljanje in obvladovanje gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijoMatic Levinger, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali problematiko upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni. Ukrepa omejitve gibanja, ki ju v Sloveniji predpisuje zakonodaja, sta izolacija in karantena. V teoretičnem delu naloge smo predstavili seznam nalezljivih bolezni, pomembnih za državo, poti širjenja okužb ter ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Predstavili smo tudi izzive, s katerimi so se odločevalci spopadali med pandemijo COVIDA–19.
V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika želeli izvedeti, ali so zdravstveni delavci med pandemijo COVIDA–19 upoštevali priporočila za preprečevanje širjenja okužb, in kje so se zaposleni v zdravstvu najpogosteje okužili. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri izmed ukrepov omejitev gibanja je bil anketirancem odrejen, ter, ali so organizacije, v katerih so zaposleni imele odgovorno osebo, ki je skrbela za podajanje relevantnih informacij v povezavi s COVIDOM–19, in omejitvami gibanja. Ugotovili smo, da je bila velika večina zdravstvenih delavcev med pandemijo v stiku z okuženo osebo. Kljub temu jih skoraj polovica navaja, da jim ni bila odrejena nobena izmed oblik omejitve gibanja. Dobra polovica anketiranih navaja, da so se z novim koronavirusom okužili na delovnem mestu. V prihodnje bi bilo potrebno raziskati, s katerimi ukrepi bi zmanjšali število izolacij in karanten, ki so bile odrejene zdravstvenim delavcem, ter, ali zaposleni poznajo razliko med izolacijo in karanteno, in ustrezno ravnanje v primeru odrejenega ukrepa. Na področju upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni je tako še veliko prostora za sistemske rešitve, ki bi pripomogle k uspešnejšem in učinkovitejšem doseganju ciljev, ki jih želimo doseči z ukrepom omejitve gibanja.
Ključne besede: epidemija/pandemija, izolacija, karantena, omejitev gibanja, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 01.02.2023; Ogledov: 164; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,42 MB) |
3. Usklajevanje družinskega in študijskega življenja študentov na gorenjskemNorali Karin Majkić, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali, kako študentje, ki imajo otroka/e, usklajujejo študijsko življenje z družinskim, kako se spopadajo s stanovanjskim vprašanjem in kateri je najpogostejši vir dohodka. Osredotočili smo se tudi na to, katere pravice imajo kot starši študentje.
Rezultati raziskave kažejo, da starši študentje potrebujejo več časa za izdelavo in oddajo študijskih obveznosti. Prav tako smo ugotovili, da študentske družine nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja.
S pomočjo raziskave smo tudi ugotovili, da štipendija ni najpogostejši vir dohodka, ampak anketiranci navajajo otroški dodatek, sledi ji študentsko delo, le 27 % anketirancev je navedlo štipendijo.
Ključne besede: študentje, družina, problematika, otrok, Gorenjska
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 148; Prenosov: 26
Celotno besedilo (561,14 KB) |
4. Vpliv turizma na naravno okolje v BohinjuKatja Kordež, 2022, diplomsko delo Opis: Zaključno delo se osredotoča na vplive turizma na naravno okolje v Bohinju. Prikazali smo teoretične osnove turizma s poudarkom na trajnostnem turizmu, ki se v Bohinju aktivno razvija.
Predstavili smo učinke turizma na naravno okolje in na podlagi števila prenočitev v obdobju od leta 2015 do 2019 analizirali trend naraščanja prav teh v Bohinju. Prikazali smo ukrepe, ki že veljajo in ohranjajo Bohinj pristen ter neokrnjen.
Kot del lokalnega prebivalstva smo na podlagi osebnih izkušenj z delom v turizmu prikazali prednosti in slabosti, ki jih turizem prinaša, ter razpravljali o tem, kako preostalo lokalno prebivalstvo to sprejema.
Ključne besede: Bohinj, trajnostni turizem, naravno okolje
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 340; Prenosov: 82
Celotno besedilo (556,88 KB) |
5. Sklep banke slovenije na področju kreditiranja prebivalstva in stvarne posledice za kreditojemalceTjaša Plečnik, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga govori o vrstah kreditov, o splošnih pogojih za pridobitev kredita ter o novem sklepu na področju kreditiranja, ki ga je izdala Banka Slovenije.
Izbrali smo tri banke, ki poslujejo na slovenskem trgu, ter predstavili njihove splošne pogoje za pridobitev kredita. Te banke smo med seboj tudi primerjali in tako ugotovili, katera banka se je prebivalstvu najbolje prilagodila. Žal ne moremo reči, da je to banka, ki jo priporočamo vsem državljanom Republike Slovenije, saj banke sčasoma te pogoje tudi spreminjajo in tako lahko naše ugotovitve ne držijo več. V trenutnem stanju splošnih pogojev, ki so predstavljeni v diplomski nalogi, se je po naših ugotovitvah banka B najbolje prilagodila novemu sklepu na področji kreditiranja, ki ga je izdala Banka Slovenije.
Preverili smo tudi, kaj to sedaj pomeni za mlade, mlade družine in upokojence, katerih dohodek iz izvora plače je manjši in so tako postali kreditno nesposobni, kar pomeni, da pri slovenskih bankah ne morejo pridobiti kredita. Našli smo alternativno rešitev, ki jo ponuja država sama, in to so subvencije.
Ključne besede: Sklep, Banka Slovenije, kreditojemalec, kreditna sposobnost
Objavljeno v DKUM: 16.03.2022; Ogledov: 473; Prenosov: 38
Celotno besedilo (717,33 KB) |
6. Vpliv socialnih omrežij in aplikacij na človekovo samopodoboZala Jereb, 2022, diplomsko delo Opis: Posamezniki v današnji družbi se s prihodom novih aplikacij in trendov vsakič bolj spopadajo s svojim videzom in telesno pojavnostjo. Namen dela je preučevanje družbe pod vplivom družbenih omrežij in kako tovrstne vsebine vplivajo na posameznikovo samozavest. Področje, na katero se delo nanaša je samopodoba, družbena omrežja ter vplivi, estetski posegi in dodatni vplivi pandemije. Uporabili smo metodo komparacije in deskriptivno metodo ter spletno anketo. Ob rezultatih, ki so pokazali poglavitno vplivnost dejavnikov, smo svoje predloge in priporočila obravnavali v rešitvah in zaključku.
Ključne besede: samopodoba, vpliv, družbena omrežja, ideali
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 850; Prenosov: 300
Celotno besedilo (772,88 KB) |
7. Kompetence zaposlenih za delo na daljavo v času pandemijeMartina Pavšič, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi raziskujemo uvajanje dela na daljavo v času pandemije covida-19 v večji slovenski banki. Raziskujemo zakonsko ureditev dela na daljavo in kritične infrastrukture, ki določa ravnanje v primeru pandemije. Opredeljujemo težave, s katerimi se sooča delodajalec pri izvajanju dela v poslovnih prostorih in dela na daljavo. Z anketo raziskujemo zadovoljstvo delavcev, ki se soočajo z novo obliko dela. Zanima nas tudi zagotavljanje opreme za zaposlene na daljavo. Ugotavljamo, da je delodajalec hitro in celovito ukrepal, da so delavci zadovoljni in da so se oblikovali novi načini dela, ki bodo ostali v veljavi tudi v času po koncu pandemije.
Ključne besede: pandemija, delo od doma, delo na daljavo, covid-19
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 530; Prenosov: 91
Celotno besedilo (363,69 KB) |
8. Kompetence kadrov v postopkih uvoza blaga iz tretjih državMatic Pajk, 2021, diplomsko delo Opis: Kadrovske kompetence predstavljajo eno izmed najpomembnejših funkcij v organizacijah. Pri tem mora kadrovski manager skrbno in uspešno opravljati svoje delo ter paziti pri izbiri kadra za ustvarjanje pravega uspešnega tima. S pomočjo ocenjevanja ciljev organizacije in njenih poslovnih načrtov lahko organizacije prepoznajo sposobnosti in potrebe za doseganje želenih rezultatov. Ustrezna uporaba kompetenc v organizaciji izboljša delo kadrovskih kadrov in s tem posledično pomaga zagotoviti, da pravi ljudje delajo prave stvari. Ker so razdalje med drugimi kontinenti in Evropsko unijo velike, so logistični procesi zelo pomembni in igrajo pomembno vlogo v celotnem postopku.
V diplomskem delu smo predstavili potek uvoza blaga iz tretjih držav, sestavne dele postopka, dokumentacijo, ki je potrebna, logistiko in kompetence kadrov, ki so pomembne za uspešno poslovanje. S pomočjo raziskovalnih vprašanj smo ugotovili, da so kompetence kadrov zelo pomembne, te predstavljajo pravo razporeditev kadra po delovnih mestih. Ugotovili smo tudi, kaj povzroča podjetjem največ preglavic in kako se z njimi soočajo.
Ključne besede: Dajatve, kadri, carina, logistika, kontrola
Objavljeno v DKUM: 23.11.2021; Ogledov: 420; Prenosov: 29
Celotno besedilo (853,83 KB) |
9. Združena logistika pri nadzoru in obvladovanju bolezni v begunskih centrihLjubica Marjanović, 2021, magistrsko delo/naloga Opis: Republiko Slovenijo je v letu 2015 zajela migrantska kriza. Po zaprtju migrantske poti in prehoda v sosednje države je v letu 2016 v Slovenijo prešlo rekordno število migrantov, kar je s sabo prineslo številne težave in nove izzive. Oblasti so se morale soočiti z novimi izzivi ureditve nadaljnjega prehoda beguncev ter z izzivom nastanitve vseh, ki so našo državo prečkali ali želeli v njej ostati.
Poleg logističnih izzivov so migranti s sabo prinesli tudi nove izzive na področju zdravstva. Prebivalci držav v razvoju so s sabo prinesli tudi nevarnost možnosti ponovnega pojava bolezni, ki so bile pri nas predhodno že izkoreninjene. Poleg tega so številne poškodbe, prehladi in druga obolenja, pa tudi pomanjkljive informacije o preteklem zdravstvenem stanju posameznih migrantov vrgle novo luč na današnji zdravstveni sistem v Sloveniji.
V magistrski nalogi smo pripravili analizo enega izmed težjih obdobji v zgodovini Slovenije ter preverili težave in rešitve, ki jih je v zdravstveni sistem pripeljala migrantska kriza. Na koncu smo podali oceno predlaganih rešitev in njihovo smiselnost ter uspešnost, dodali pa smo tudi predloge izboljšav, ki bi jih bilo potrebno upoštevati v primeru naslednje podobne situacije.
Ključne besede: begunci, migranti, nalezljive bolezni, migrantska kriza, zdravstveni sistem, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 661; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,05 MB) |
10. Kadri kritične infrastrukture ob terorističnih dejavnostihInja Perić, 2021, diplomsko delo Opis: Kritična infrastruktura je infrastruktura, ki zaradi izpostavljenosti nevarnostim, grožnjam in tveganjem zahteva in potrebuje višje in konkretnejše stopnje varnosti, kot jih ima ostala infrastruktura. Vsebuje kritične točke, ki v primeru neustreznega delovanja, motenj, zaustavitev ali uničenja neposredno vplivajo na družbo in državo. Kadri, ki delujejo na področju kritične infrastrukture in njenih sektorjev, so upravljavci, ki morajo biti pravne osebe z dodeljenimi odgovornostmi in pristojnostmi. V večini primerov so to ministrstva, agencije in druge družbe. Kader, ki deluje na tem področju, mora biti deležen ustrezne usposobljenosti za delovanje na področju vodenja, upravljanja in sprejemanja odločitev glede delovanja in varnosti kritične infrastrukture. Sprejemanje odločitev glede varnosti je ključnega pomena za ustrezno delovanje kritičnih infrastruktur v vseh državah, razlog za to pa so številne grožnje, med katere spada v glavnem tudi terorizem. Kritična infrastruktura in njeno delovanje sta ključnega pomena za delovanje države, posledično njena varnost in zaščita posegata na področje nacionalne in mednarodni varnosti. Agencije, organizacije ter vojaška in policijska dejavnost vsake države s pomočjo povezovanja držav v zveze krepi kader kritične infrastrukture in varnost ter zaščito te. Terorizem je dejavnost, ki se v različnih oblikah ter vrstah izraža in pojavlja kot napad na različna področja kritične infrastrukture in njenih sektorjev. Je ena izmed večjih problematik, ki je globalna, boj proti terorizmu pa je izjemno zahteven. Cilj terorizma je povzročanje strahu in izkazovanje moči z doseganjem cilja, ki se kaže v obliki škodoželjnih napadov, ki povzročajo škodo, krize ter zahtevajo in terjajo številne žrtve. Cilj kadra, ki deluje na področju kritične infrastrukture, je sprejemanje ukrepov in odločitev, s katerimi bi se odpravila grožnja terorizma.
Ključne besede: kritična infrastruktura, teroristična dejavnost, nacionalna varnost, mednarodna varnost
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 444; Prenosov: 59
Celotno besedilo (929,44 KB) |
