| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 136
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Terorizem in obramba pred orožji za množično uničevanje na stičišču dveh znanstvenih disciplin : okrogla miza
Iztok Podbregar, Teodora Ivanuša, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: NATO, terorizem
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (618,78 KB)

2.
Prednosti in pasti uporabe avtomatskih detektorjev v NRKB/E-obrambi
Iztok Podbregar, Matjaž Kavčič, Teodora Ivanuša, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: avtomatski detektorji, NRKB/E-obramba, krizno upravljanje, varnostni sistem
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (632,40 KB)

3.
4.
Model za načrt rehabilitacije nemških ovčarjev za službene namene
Teodora Ivanuša, Srečko Krope, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, vojska, službeni psi, veterinarska medicina, primerjalne študije
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 108; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (374,33 KB)

5.
Posredovanje gasilcev ob radioloških nesrečah
Klemen Jakša, 2023, diplomsko delo

Opis: Posredovanje gasilcev ob radioloških nesrečah predstavlja niz kompleksnih postopkov, katere moramo razumeti in se zavedati njihovega pomena, da zagotovimo varno in učinkovito posredovanje. Za njihovo razumevanje je pomembno poznavanje naravnih zakonitosti radioaktivnosti in njenih vplivov na človeka. V diplomski nalogi smo z metodami deskripcije, kompilacije in empirične metode pripravili smernice za posredovanje gasilcev ob radioloških nesrečah. Smernice vsebujejo potrebna znanja za razumevanje naravnih zakonitosti, povezanih z radioaktivnostjo, in postopkov, ki jih gasilci izvajajo pri posredovanjih ob radioloških nesrečah. Pripravili smo tudi navodila za izvajanje posameznih postopkov pri posredovanju ob radioloških nesrečah ter predvidene gasilske formacije za odziv na različne vrste radioloških nesreč.
Ključne besede: radiološka nesreča, gasilci, smernice, dekontaminacija
Objavljeno v DKUM: 21.11.2023; Ogledov: 326; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (6,40 MB)

6.
Nalezljive bolezni pandemija koronavirusne bolezni COVID-19 v Sloveniji; Primer: vpliv ukrepov na ljudi ob epidemiji COVID-19
Nadja Gojak, 2023, magistrsko delo

Opis: Nalezljive bolezni predstavljajo velik medicinski problem od kar pomnimo. Pred več kot desetimi leti je veljalo prepričanje, da nalezljivih bolezni ni več. Medicinska znanost je zelo hitro napredovala, vendar vseeno ne dovolj hitro, da bi vse nalezljive bolezni izkoreninila. Decembra leta 2019 so v Wuhanu na Kitajskem zaznali več primerov pljučnic. Pri bolnikih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic ter respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom, katerega so poimenovali SARS- CoV-2. Bolezen, ki jo povzroča COVID- 19.Pandemija nove koronavirusne bolezni se je v Slovenijo prvič uradno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. 11. 3. 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo COVIDA-19. Direktor organizacije je države pozval, naj okrepijo prizadevanja za zajezitev širjenja virusa in pripravijo svoje zdravstvene zmogljivosti. Epidemija v Sloveniji je bila razglašena 12. 3. 2020 in takrat so se začeli tudi ukrepi, ki so zaznamovali državo. Z epidemijo covida-19 so se življenja ljudi korenito spremenila. Slovenija je tako kot mnogo drugih ostalih držav sprejela omejitvene ukrepe, da bi preprečila širjenje koronavirusa. Namen magistrske naloge je bilo opisati novo nalezljivo bolezen covid-19 ter preučiti vplive ukrepov na ljudi ob epidemiji covida-19 v Sloveniji (katere ukrepe so ljudje najbolj/najmanj upoštevali).
Ključne besede: koronavirus, covid-19, pandemija, epidemija, Sars-CoV-2, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 01.08.2023; Ogledov: 583; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

7.
Organizacija udeležencev zimskih olimpijskih iger v pekingu v luči epidemije covid 19
Jure Hudobivnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Olimpijske igre so prav poseben dogodek za vsakega profesionalnega športnika, ki se odvijajo vsake štiri leta. Po navadi je ta dogodek izpeljan tako, da je čimbolj prijazen za vse, ki se ga udeležijo. Zaradi razsajajoče epidemije pa so bile zimske olimpijske igre v Pekingu nekaj drugačnega in nekaj posebnega. V magistrski nalogi smo zato opisali kakšne pogoje so morali izpolnjevati vsi, ki so se udeležili olimpijskih iger, od športnikov pa do podpornega osebja. Poleg tega smo opisali tudi vse preventivne ukrepe, ki so jih izvajali na olimpijskih igrah in tudi v olimpijski vasi. S pomočjo anketnega vprašalnika pa smo pridobili tudi mnenja in odzive iz prve roke, saj so z nami delili svoje dragocene izkušnje in občutke glede iger športniki in spremljevalci, ki so se udeležili zimskih olimpijskih iger. Na kratko smo tudi opisali cepiva, katera so omogočila športnikom udeležbo na igrah, pojasnili zakaj so cepiva učinkovita in do kakšnih stranskih učinkov lahko pride po cepljenju.
Ključne besede: Olimpijske igre, športniki, ukrepi, omejitve, cepiva
Objavljeno v DKUM: 05.04.2023; Ogledov: 500; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

8.
Upravljanje in obvladovanje gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo
Matic Levinger, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali problematiko upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni. Ukrepa omejitve gibanja, ki ju v Sloveniji predpisuje zakonodaja, sta izolacija in karantena. V teoretičnem delu naloge smo predstavili seznam nalezljivih bolezni, pomembnih za državo, poti širjenja okužb ter ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Predstavili smo tudi izzive, s katerimi so se odločevalci spopadali med pandemijo COVIDA–19. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika želeli izvedeti, ali so zdravstveni delavci med pandemijo COVIDA–19 upoštevali priporočila za preprečevanje širjenja okužb, in kje so se zaposleni v zdravstvu najpogosteje okužili. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri izmed ukrepov omejitev gibanja je bil anketirancem odrejen, ter, ali so organizacije, v katerih so zaposleni imele odgovorno osebo, ki je skrbela za podajanje relevantnih informacij v povezavi s COVIDOM–19, in omejitvami gibanja. Ugotovili smo, da je bila velika večina zdravstvenih delavcev med pandemijo v stiku z okuženo osebo. Kljub temu jih skoraj polovica navaja, da jim ni bila odrejena nobena izmed oblik omejitve gibanja. Dobra polovica anketiranih navaja, da so se z novim koronavirusom okužili na delovnem mestu. V prihodnje bi bilo potrebno raziskati, s katerimi ukrepi bi zmanjšali število izolacij in karanten, ki so bile odrejene zdravstvenim delavcem, ter, ali zaposleni poznajo razliko med izolacijo in karanteno, in ustrezno ravnanje v primeru odrejenega ukrepa. Na področju upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni je tako še veliko prostora za sistemske rešitve, ki bi pripomogle k uspešnejšem in učinkovitejšem doseganju ciljev, ki jih želimo doseči z ukrepom omejitve gibanja.
Ključne besede: epidemija/pandemija, izolacija, karantena, omejitev gibanja, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 01.02.2023; Ogledov: 488; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

9.
Usklajevanje družinskega in študijskega življenja študentov na gorenjskem
Norali Karin Majkić, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali, kako študentje, ki imajo otroka/e, usklajujejo študijsko življenje z družinskim, kako se spopadajo s stanovanjskim vprašanjem in kateri je najpogostejši vir dohodka. Osredotočili smo se tudi na to, katere pravice imajo kot starši študentje. Rezultati raziskave kažejo, da starši študentje potrebujejo več časa za izdelavo in oddajo študijskih obveznosti. Prav tako smo ugotovili, da študentske družine nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja. S pomočjo raziskave smo tudi ugotovili, da štipendija ni najpogostejši vir dohodka, ampak anketiranci navajajo otroški dodatek, sledi ji študentsko delo, le 27 % anketirancev je navedlo štipendijo.
Ključne besede: študentje, družina, problematika, otrok, Gorenjska
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 598; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (561,14 KB)

10.
Vpliv turizma na naravno okolje v Bohinju
Katja Kordež, 2022, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo se osredotoča na vplive turizma na naravno okolje v Bohinju. Prikazali smo teoretične osnove turizma s poudarkom na trajnostnem turizmu, ki se v Bohinju aktivno razvija. Predstavili smo učinke turizma na naravno okolje in na podlagi števila prenočitev v obdobju od leta 2015 do 2019 analizirali trend naraščanja prav teh v Bohinju. Prikazali smo ukrepe, ki že veljajo in ohranjajo Bohinj pristen ter neokrnjen. Kot del lokalnega prebivalstva smo na podlagi osebnih izkušenj z delom v turizmu prikazali prednosti in slabosti, ki jih turizem prinaša, ter razpravljali o tem, kako preostalo lokalno prebivalstvo to sprejema.
Ključne besede: Bohinj, trajnostni turizem, naravno okolje
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 741; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (556,88 KB)

Iskanje izvedeno v 1.65 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici